Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

#63575
Namesto uvoda :arrow: Danes pa smo premleli na tone snega. :lol: :wink:

Točno po planu smo se na pokopališču v Kropi zbrali: Daša, Anže in Vilko (2MUCH4ME), Helena in Davor (Meduza),
Tuareg, Tomaž (Marathon) in Vlajko. :D

Najprej smo, seveda, obiskali Filipida ter mu ob prižiganju svečke posvetili nekaj minut :wink: Potem pa: Hi, konjiček. :driver:

Sam vzpon do Partizanskega doma na Vodiški planini je bil zelo hiter in :arrow:... v slabi uri smo že sedeli v domu ter naročali čaj. :D

Nadaljevanje pa je bilo veliko bolj pestro, saj je v smer našega nadaljevanja vodila le ena gaz. Ker smo se je držali kot klopi, smo postali premalo pozorni na, sicer, sila redke markacije. :shock: In ta gaz nas je, jasno, zavedla, saj se je obrnila nazaj proti koči. Mi pa, trmasti kot je Tekaški forum, itak, vedno, smo naprej gazili sami ter dodobra spoznali romantiko jelovških gozdov v metrskem južnem snegu, zlasti težkokategorniki. :lol:

Pot smo si tako izdatno podaljšali, vendar smo kljub temu našli dokaj logično smer in po slabih treh urah gaženja smo že tolkli asfalt v čudoviti vasici Jamnik. :P

Najbolj logično nadaljevanje poti bi bil le še spust po cesti v Kropo pa bi bili v slabi urici že v piceriji Na Jarmu.

Toda ne mi, kje pa. :shock: :arrow: Spet smo šli raje po bližnjici, ki nas je po precej daljši poti čez sedem hribov in dolin končno le spustila v središče Krope. :D :wink:

Kljub temu, da smo bili na poti dve uri dlje kot smo načrtovali ter nekateri tudi premočeni in utrujeni, smo bili na koncu prav prešerno razpoloženi in smo složno ugotovili, da je bil dan, ki smo ga preživeli, res čudovit. :D

Analiza v piceriji Jarem je bila ena sama radost, smeh ter obljubljanje, da je treba to čimprej ponoviti. :D :wink:

Za fotoreportažo, ki sledi ter še kakšno dodatno zanimivost ali trač pa bodo poskrbeli ostali udeleženci, katerim se ob tej priliki zahvaljujem za res spoštovanja vredno udeležbo ter obenem čestitam za kleno planinsko hojo. :clap: :cast: :cast1: :laola


PS:
:lol: :lol: Ravnokar sem na spletu našel odgovor, zakaj smo včeraj tako tavali po snegu Jelovice. Citiram:

Čas obiska
Če niste zmagali na šolskem orientacijskem pohodu se na pot ne odpravljajte takrat, ko je Jelovica zasnežena – še poleti boste imeli na nekaterih mestih precej dela z iskanjem poti. Pot teče večinoma po gozdu in je tako idealna za beg pred poletno vročino.
Uporabniški avatar
 Tuareg
#63609
Ta pohod bo pa težko ponoviti. Dokler ne zapade svež sneg, ki bo zakril
naše sledove, še lahko.

Moj strah na začetku, da bo pohod prehitro zaključen, se je izkazal za
popolnoma neupravičenega. Nimam rad pohodov, kjer pridem z bolj čistimi čevlji na cilj poti, kot pa so bili na začetku.

Kar se tiče orientacije, sploh ni bilo težav, saj nam ni bilo treba uporabiti
prav nobenih orientacijskih pripomočkov, kot so npr. mah na drevju,
letnice na (s snegom prekritih) štorovih, položaja sonca, odveč so nam bile tudi planinske markacije 8) . Zato smo jo pač ubrali po samo nam znanih skrivnih poteh, mimo medvedjih brlogov in risjih brlogcev po neokrnjeni naravi. In narava nas ni prikrajšala za lepote, ob katerih smo uživali vse do povratka v Kropo :lol: .

Občudovali smo cvetoče mačice v metrskem snegu in ostalo zgodnjespomladansko cvetje in šli direktno čez kopo (oglja za kakšne čevapčiče je še). Če se boste ostali udeleženci strinjali, smo
uspešno opravili nadaljevalni stezosledniški tečaj, saj smo uspešno sledili
stopinjam nekoga, ki je hodil po teh poteh že pred nami. Večino časa je so bile to sicer Tomaževe stopinje, pa vseeno. Kar se pa tiče
cest in poti po Jelovici, odkrili smo njihovo nenavadno lastnost:
ali vodijo navzgor ali pa na desno :roll: :arrow: :?: .

Prav za nič nismo bili prikrajšani, niti za vodo v čevljih ne. Prikrajšani
smo bili edino za štruklje na Vodiški, so pa njihov namen kasneje uspešno
nadomestile "ta prave" kroparske pice.

Ko bo priložnost pa gremo spet. Da odkrijemo še poti, ki vodijo navzdol in
v levo :idea: ...
Uporabniški avatar
 tomaz.zupancic
#63652
Tuareg napisal/-a: Nimam rad pohodov, kjer pridem z bolj čistimi čevlji na cilj poti, kot pa so bili na začetku.
Ko bo priložnost pa gremo spet. Da odkrijemo še poti, ki vodijo navzdol in
v levo :idea: ...

Mislite ali veste, kam bomo pa takrat šli malce čisto malce levo potlej gremo pa za prvo srno naravnost pa pridem skoraj že do Ljubljane :lol: :wink: .Kar si tiče tega da bi se izgubili se sploh nisem niti za trenutek bal.Je že dovolj izkušenj :lol: !
Edino kar me je skrbelo kako bo z najmlajšim članom odprave.In moram reči da je izredno dobro vse skupaj prenesel.
Tuareq mogoče bi bila dobra varianta ali E-6 :lol: 8) povabimo koga poleg v enem šusu do obale od meje do obale 8) .Krasna ajdija to je škriping ha,ha.
ČAO!
 daša
#63696
Konec dober, vse dobro - bi lahko rekli za našo nedeljsko ekspedicijo po zasneženi Jelovici. Izlet je bil prekrasen, z rahlim pridihom adrenalina , predvsem pa smo uživali v dobri družbi, prelepi naravi in rahli nepredvidljivosti gozdnih poti.

Tudi meni se je Vlajkov najavljeni 4 urni pohod zdel rahlo prekratek :( , a se je zavlekel na spodobnih 6 ur hoje in gaženja po snegu, tako, da bi bili zadovoljni tudi večji ljubitelji hribolazenja in zlasti orientacijskih pohodov :wink: Tokrat so mi enkrat za spremembo pošle vse zaloge sadja, čokolade in sendvičev, ki jih običajno prinesem nazaj.

Moram reči, da smo Helena, Anže in jaz, sicer po teži v peresno lahki kategoriji, imeli določeno prednost, saj se nam sneg ni neprestano vdiral pod nogami. Vilko - za zimske pohode bo treba še kakšno dekco dol vzet. :P :ignore: Drugače pa svaka čast mlademu Anžetu :cast: , ki je brez težav držal naš tempo in se ni pritoževal nad našo neodločnostjo glede iskanja prave smeri.

Ker se je naredilo še vreme, smo dobili še malce barve - naslednjič bo obvezna oprema tudi krema za sončenje. Ko smo se spustili do Jamnika, smo bili seveda ponosni nase, da smo prišli do znanega področja :juhuhu: a glej ga šmenta, skupno smo dokazali, da so bližnjice včasih daljše kot običajna pot :? :twisted:

Ko smo potolažili želodčke :toast: , privezali dušo in sprostili noge, pa smo seveda že imeli v mislih naslednje podvige "pohodniške sekcije Tekaškega Foruma" - ampak do nadaljnega bo v nahrbtniku tudi zemljevid področja, ki ga bomo obiskovali. Torej, Vlajko - hočemo še :juhuhu: , kmalu se spomni novega pohoda.

LP, Daša
Uporabniški avatar
 ero
#63700
bravo, ekipa, vsa čast in hvala v imenu TF, da ste se na tako lep in aktiven način spomnili na našega Francija. žal mi je, da nisem bil zraven.

le mimogrede - definicija bližnjice je 'pot med dvema točkama, za katero misliš, da je najkrašja'
Uporabniški avatar
 2MUCH4ME
#63713
Enkrat za spremembo sem Anžetu namignil, naj on namesto mene napiše poročilo, ker sam nisem bogve kako dober "poročevalec", pa se me je usmilil :wink: in napisal zgodbo, ki mi je kar všeč, zato jo v celoti objavljam. Takole gre:

Naš prvi pohod Franciju v spomin je bil dokaj lep, a tudi zahteven.

Na pot smo odrinili izpred cerkvice pri pokopališču v Kropi. Do Vodiške planine je šlo vse kot po maslu. Ko smo odšli naprej, smo ugotovili, da je pred nami po globokem snegu hodil le en človek. Držali smo se njegove smeri, a smo čez nekaj časa ugotovili, da njegova pot vodi v krogu nazaj na Vodiško planino, zato smo si izbrali svojo "bližnjico" in začeli gaziti po globokem snegu. Včasih se je kdo le s težavo izvlekel iz snega. Ko smo prišli na precej širšo pot, mogoče celo cesto, je Vlajko ugotovil, da je pot napačna. Le s težavo smo se odpravili naprej, nato pa pri nekem razpotju krenili v desno stran, čeprav se vsi nismo strinjali s tem. Po 10 minutah hoje pa predvidimo, da je pot napačna, zato se vrnemo na razpotje in pot nadaljujemo po navodilih natakarja iz koče na Vodiški planini, ki ga je Vlajko poklical po mobilnem telefonu. Držali smo se navodil, a smo bili že na naslednjem ovinku spet v dvomih, če je smer prava. Sledil je nov bojni posvet in pot, za katero smo se odločili, se je izkazala za pravo, saj smo v kratkem končno pod seboj zagledali cerkvico na Jamniku. Ker smo krenili kar po strmini čez gozd, smo bili hitro na asfaltirani cesti, ki je vodila v Kropo. Samo po njej bi se sprehodili, pa bi bili dokaj hitro v dolini. Toda mi gremo po novi bližnjici in pridemo v dolino, ki je že nižje od nadmorske višine Krope, Krope pa še nikjer. Zopet postane sumljivo, zato sklenemo "bojni posvet št.2". Odločimo se, da krenemo čez še en hrib, naberemo 200 novih višinskih metrov in na našo srečo se nam v dolini tega hriba končno zasmeje Kropa. Še zadnji spust, preoblačenje, zasluženo okrepčilo v piceriji Jarem, potem pa zadovoljnih obrazov domov.


Čim več takih izletov, samo snega za iskanje "bližnjic" z našimi orientacijskimi "sposobnostmi" je bilo pa res preveč! :wink:

daša napisal/-a:...Vilko - za zimske pohode bo treba še kakšno dekco dol vzet. :P :ignore: ...

Trudim se, Daša, trudim!!! :evil: :wink:

LP Anže&Vilko
Nazadnje spremenil 2MUCH4ME, dne 11 Apr 2006, 21:20, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
 Vlajko
#63716
Bravo, Anže. :clap: :wink:
Napisal si zelo lepo poročilo ... in ne samo to. :!: Med vsemi si se najbolj približal resnici, kako je naš pohod dejansko potekal. :D

Glede mnenja ostalih :arrow: strinjam se, da lahko kaj podobnega, tehnično nezahtevnega, a kondicijsko napornega še kdaj ponovimo. Idej imam, hvala bogu, kar precej. :!: In, verjamem,da jih imate vi še več. :wink: Ne strinjam pa se z preimenovanjem minulega pohoda v "Vlajkovega". :roll: :lol: Naj ostane kar pri prvotnem imenu "Filipidu za rojstni dan". :!: :wink:

Pa še Era moramo lepo poprositi, če nam odpre en tak mini planinski kotiček. :D :wink:
Uporabniški avatar
 Tuareg
#63745
tomaz.zupancic napisal/-a:[Tuareq mogoče bi bila dobra varianta ali E-6 :lol: 8) povabimo koga poleg v enem šusu do obale od meje do obale 8) .Krasna ajdija to je škriping ha,ha.
ČAO!


Ha ha, en dober škraping bo tudi Camino de Santiago, pa upam, da ne bo škriping vmes ali pa na koncu. Pravzaprav konca sploh ni, je samo
Finisterra.
Uporabniški avatar
 Tuareg
#63870
ero napisal/-a:Tone, greš letos? kdaj pa?


Če ne bo kakšnih nepredvidenih težav povezanih z odsotnostjo z dela,
v tednu po 21. maju letos. Točen dan je odvisen od izbora najugodnejšega prevoza na začetek poti. Te zanima? Mogoče še koga?
Uporabniški avatar
 Vlajko
#70111
Za razliko od aprilske dokaj številne udeležbe, sem danes to turo ponovil v solo izvedbi. :D
Vzrok za tale sprehod pa je bil en sam - čez dva dni (noč iz 31.7. na 1.8. ) bo minilo ravno eno leto, ko je naše vrste zapustil naš član Filipid.

Tako kot aprila, sem tudi danes svoj pohod začel na pokopališču, kjer sem Filipidu prenesel vaše pozdrave ter mu prižgal svečko.

Nato pa sem jo ucvrl po najbližji in najbolj strmi poti do Vodiške planine, nadaljeval mimo Zidane skale v Jamnik s povratkom v Kropo. Tokrat, seveda ni bilo nobenih problemov z iskanjem poti. :wink:

Ugotovil sem tudi najverjetnejši vzrok, zakaj smo takrat "tavali" po Jelovici. Markacije, ki so tukaj že itak silno redke, so večinoma pri tleh; :arrow: takrat, torej, na debelo prekrite s snegom. Pravzaprav, sploh nismo bili tako oddaljeni od prave poti, le napor z gaženjem snega je povečal občutek, da smo precej zašli. :lol:

Rezime, pot je prav prijetna, zaradi hoje pretežno po gozdu (senci) je primerna tudi za vroče dni, ne vzame veliko časa (dopoldanska ali popoldanska tura), Koča na Vodiški planini pa je poleti pravi "cukrček", saj iz vseh oken in teras visijo živo rdeče bršljanke (eni jim pravimo bršlinke). :D

Prav veliko razgleda na poti ni, se pa nekajkrat prav veličastno odpre (Zidana skala). In, ... danes je bilo ozračje zelo čisto, razgled pa brezmejen. :D Ob poti je bilo kar precej malin ter borovnic, "na sumu" pa imam tudi obilje gob, kadar rastejo. :wink:

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA