- 21 Maj 2006, 07:15
#66271
Ponovno se je pokazalo, da majhni kraji znajo narediti tekaško prireditev prisrčno, domačo in prijetno, obenem pa profesionalno in dovršeno.
Tako je bilo tudi v soboto v Zalem Logu. Pravijo, da se Zali Log imenuje po besedi zli in bi se moral imenovati Zli Log, a po prijaznosti prebivalcev sodeč je zagotovo Zali Log. Če Zali Log preberemo nazaj, se imenuje Goli Laz, kar pa ne drži, saj je okoli Zalega Loga veliko gozda, zelenja, travnikov in nikakor ni nobene golote. Razen tekačic in tekačev v kratkih hlačkah in majicah brez rokavov. Kakorkoli, tekli smo v Zalem Logu.
Doma sem še okleval ali naj grem v Zali Log ali okoli Brda, pa sem bil za Brdo prezgodaj in sem se odpeljal naprej proti Škofji Loki in še naprej proti Železnikom in še naprej v Zali Log. Tam so prijazni in prizadevni redarji našli parkirni prostor za vsakega udeleženca. Parkirali smo lahko po dvoriščih, pred garažami in hišami, domačini so sami ponujali prostore za parkiranje. Nikogar ni nič motilo, še več, imel sem občutek, da so veseli obiska in da smo zelo dobrodošli.
Nato sem se malo ogreval, srečeval TF-jevce na vsakem koraku, se nekajkrat slikal in počasi odšel na start. Ata PrevečZame Vilko me je malo ustrašil z opisom proge, da je precej strma, tako, da me je malo skrbelo, če bom zmogel. A to je že prehitevanje, saj še nisem prišel do začetka teka, to je do starta.
Sedaj je pa že start, stekli smo v manjšo strmino proti cerkvi, ki pa je kmalu pojenjala (strmina, ne cerkev) in se najprej zravnala, potem pa po znanem filozofskem izreku, če gre cesta navzgor gre obenem tudi navzdol, prevesila v spust. Tek po gostem gozdu, obdan s temnim zelenjem in narahlo pršenje dežja, je dajalo prijeten občutek. Zaznal sem tudi tišino gozda, ki je delovala zelo pomirjajoče. Nekje sem bral, da je najbolj iskana turistična destinacija naravna tišina, brez motečih civilizacijskih zvokov in da ima Slovenija le nekaj takih krajev, kjer lahko poslušamo izvorno in naravno tišino. V gozdu nad Zalim Logom je po mojem že en tak kraj.
Potem smo pritekli na cilj in kot je že v navadi sem izpolnil upanje tistim tekačem, ki se bojijo zadnjega mesta, da se jim strah ni uresničil. Tako sem opravil tudi družbeno koristno delo. Nujno pa moram povedati, da sem bil na progi med tekom tudi velik kavalir, ko sem pomagal gospe Rožici premagati kamnit, blaten, moker in spolzek spust. Zato sem bil deležen objema na cilju.
Vsekakor je to dobra proga, vsebovala je tudi okrepčevalnico, pogosti redarji so nas usmerjali na pravo pot, tekli smo po tihotnem gozdu in skozi naselje Zali Log, kjer so nas bodrili domačini, na koncu pa smo bili še pogoščeni z makaroni. Dobili smo svetlomodro majico in bil je lep dan v Zalem Logu.
Kot je že v navadi, so forumke pobrale kar nekaj medalj, moško čast Tekaškega foruma je rešil Simonin in Marjanov Patrik, ki je dobil medaljo med najmlajšimi. Vsem čestitke.
Mislim, da če bo situacija dopuščala, bom v Zali Log še prišel.
Dokler tečem upam!