- 27 Maj 2006, 21:35
#66851
Kljub temu, da sem prejšnji teden tekel maraton v Radencih, sem se odločil za tek v Trzinu. Poznal sem namreč človeka, po katerem je tek dobil ime in se mi zdi, da mu nekako dolgujem udeležbo.
Peter Levec je bil dober dolgoprogaš pri AK Domžale, poleg tega pa tudi zagnan organizator športnih prireditev. Nanj imam odlične spomine. Še najbolj mi je ostalo v spominu leto 1983, ko smo skupaj z Markom Povirkom tekli partizanski marš in zasedli 6. mesto, z zaostankom 7 minut za zmagovalci. Takrat sem pravzaprav začel resneje razmišljati o tem, da lahko dosežem še dobre rezultate. Tudi po zaslugi Petra. Škoda, da je v začetku devetdesetih odstopil. Na življenjski tekmi. Kako netipično za tekača!
No, proga je tekla iz novega blokovskega naselja v Trzinu proti Rašici. Nismo prišli prav do samega vrha Rašice, smo pa štartali z nadmorske višine 300 m in najvišja točka je bila pri 513 metrih. Dolžina proge je bila 10,5 kilometrov. Označena je bila dobro. Pretežno je potekala po gozdu. Na trenutke je bilo treba malo paziti pri spustu, a je šlo. Redarska služba je bila odlična, majčkeno se je zatikalo samo pri razglasitvi rezultatov. A v celoti vzeto - zelo dobro.
Sicer poznam ta okoliš in kar inako se mi je storilo, ko sem se spomnil, kako sem iz Dragomlja pred mnogimi leti velikokrat prišel do začetka Trzina in potem nadaljeval proti vrhu Rašice, nato pa dol v Mengeš in domov. Sedaj sem Mostiščar z Barja, a včasih sem bil doma na domžalskem koncu. Deloma smo danes tekli po isti progi. Kot da bi se vrnil domov.
Uradno sem bil absolutno 5., v svoji kategoriji pa 2. Za absolutnim zmagovalcem sem zaostal približno 5 minut in pol. Počutje odlično, kljub sinočnjemu krokanju.
Nisem vedel, da se da en teden po maratonu in po prekrokani polovici noči iti tako dobro. Izgleda, da se mi začenja poznati minulo delo. K dobri uvrstitvi pa je gotovo nekaj pripomoglo tudi dejstvo, da je v teh dneh veliko tekov in da se je konkurenca razpršila.
Drugo leto spet pridem. Pogrešal pa sem rdeče pike.
Mostiščar
Peter Levec je bil dober dolgoprogaš pri AK Domžale, poleg tega pa tudi zagnan organizator športnih prireditev. Nanj imam odlične spomine. Še najbolj mi je ostalo v spominu leto 1983, ko smo skupaj z Markom Povirkom tekli partizanski marš in zasedli 6. mesto, z zaostankom 7 minut za zmagovalci. Takrat sem pravzaprav začel resneje razmišljati o tem, da lahko dosežem še dobre rezultate. Tudi po zaslugi Petra. Škoda, da je v začetku devetdesetih odstopil. Na življenjski tekmi. Kako netipično za tekača!
No, proga je tekla iz novega blokovskega naselja v Trzinu proti Rašici. Nismo prišli prav do samega vrha Rašice, smo pa štartali z nadmorske višine 300 m in najvišja točka je bila pri 513 metrih. Dolžina proge je bila 10,5 kilometrov. Označena je bila dobro. Pretežno je potekala po gozdu. Na trenutke je bilo treba malo paziti pri spustu, a je šlo. Redarska služba je bila odlična, majčkeno se je zatikalo samo pri razglasitvi rezultatov. A v celoti vzeto - zelo dobro.
Sicer poznam ta okoliš in kar inako se mi je storilo, ko sem se spomnil, kako sem iz Dragomlja pred mnogimi leti velikokrat prišel do začetka Trzina in potem nadaljeval proti vrhu Rašice, nato pa dol v Mengeš in domov. Sedaj sem Mostiščar z Barja, a včasih sem bil doma na domžalskem koncu. Deloma smo danes tekli po isti progi. Kot da bi se vrnil domov.
Uradno sem bil absolutno 5., v svoji kategoriji pa 2. Za absolutnim zmagovalcem sem zaostal približno 5 minut in pol. Počutje odlično, kljub sinočnjemu krokanju.
Nisem vedel, da se da en teden po maratonu in po prekrokani polovici noči iti tako dobro. Izgleda, da se mi začenja poznati minulo delo. K dobri uvrstitvi pa je gotovo nekaj pripomoglo tudi dejstvo, da je v teh dneh veliko tekov in da se je konkurenca razpršila.
Drugo leto spet pridem. Pogrešal pa sem rdeče pike.
Mostiščar
Vsak dan nas je več
Mnenje se ni spremenilo niti, ko na najvišji točki padem na 4.mesto...po prihodu v gozd pa me zmoti samo ena drobna mala črtica na tleh in ZAIDEM 
med vračanjem nazaj, besen kot Sadam Husein, ker mu pač nič ne verjamejo vidim tri silhuete, ki jih je pogoltnil Trzinwood....Fajtam do konca in nacentriram cilj, kar je pomenilo 6.skupno in 4.v kateg. 
Takle mamo si rečem, dve biondi mi dasta redbull.....good karma...pomirjen 
v parih stavkih.Sam tolk, da bi vedl, da je vse andr kontrol, pa nč bit skerd pa to 
a še niste vidl spajdervumen, missslm 