- 19 Jun 2006, 18:00
#68425
Halo Slovenija! Halo TF!
Oglasam se s Prage, zato mi oprostite za vse c, z, s-je brez stresic! Pa tud ce bo kak znak narobe, je to moja tezava s tipkovnico...
Sporocam vam, da je most med Dansko in Svedsko trden!
Cezenj se nas je v trominutnih razmakih zapodilo cez 8000 ljudi. Med vsemi tisoci tudi 13 Slovencev. 10 nas je vzpostavilo kontakt ze v Sloveniji. Vecini je bil glavni cilj: dozivetje. Moj naslednji je bil, da pridem do konca brez hoje in da morda ponovim rezultat iz LM. Na start na mostu Broloppet so nas 9 pripeljali izpred Bela Centra v Copenhagna, Pegaz & tuja Co. pa so prisli iz svedskega Malmoja. Moja zgodba Danska Svedska Danska gre priblizno takole:
Z ARABRAB (v nadaljevanju kar Barbara) sva v Bela Center - veliko sportno sredisce - prispeli se preden je bil uradni cas za prevzem startnih stevilk. "Od kod ste? Iz Slovenije? Long way, log way..." Po prevzemu stevilk sva se vsedli v sencko pred Center in opazovali ostale tekace. Cas sva si krajsale s tem, da sva ugibale od kod kdo prihaja. Ob pogledih v nebo, smo se nato sprasevali ali naj si oblecemo dolge ali kratke hlace ter dolge ali kratke rokave. Pas z bidoncki in telefonom zaradi logisticnih povezav sploh ni bil vprasanje. Ker mi geli nekako smrdijo, sem zatlacila v predalcke vitergine. Bolj se je blizala ura odhoda avtobusov, daljsa je bila vrsta pred stranisci. A tu vsi tecejo?
Napili smo se vode in sportnih napitkov, ki so nam jih ponujali prijazni mladenici.
Nato pa v boj za mesto v avtobusu. Tik preden se je mocno ulilo, sem skocila na spodnjo stopnico avtobusa in zaklicala Barbari, da jo pocakam na startu. Dihala sem nekemu tekacu za ovratnik in se pocutila kot na kakem hribovskem "stantu", ko se prestopas z leve na desno, druga noga pa je medtem naslonjena ob...nic.
S Pegazom & Co. se dobimo na startu. Izvedemo skupinsko ogrevanje, malce pocvekamo in predam pozdrave Goladarjev! (slon in jusuf! se dobro, da je pegaz miroljubna zival in me ni brcnil ali klofnil nazaj!
) 3, 2, 1, pok! Fantje iti bo treba! Pegaz in prijatelja se postavijo v vrsto za start, jaz pa pocakam Barbaro in ostale. Kmalu se tudi mi postavimo v gneco. Prav na glas zapojemo: "Slovenija, odkod lepote tvoje...". Tekaci so naredili kar kak korak nazaj. Ne vem ali zaradi nase glasnosti ali "uglasenosti".
V enem od paketkov se tudi mi zapodimo skozi start. Jaz sem se ze pred startom odpovedala ponujeni druzbi. Imela sem obcutek, da bom lazje v svojem ZEN tempu prisla do cilja. Ostali Slo zacnejo kot da jim gori za petami, mene pa tokrat ne zagrabi zacetna mrzlica. S svojim tempom sem sla po crti med odstavnim in voznim pasom. Izpred oci sem ga spustila le ko sem se umikala kakemu tekacu, ki se je postavil pred mano ali ko sem opazovala okolico okrog sebe. Velicastno! Vse tiste jadrnice, jahte, barkace in sirno morje okrog nas... LEPO!!! Sonce pa zge!
Iz letala je zgledal most cisto majhen in tista konstrukcija na sredini (na priblizno 4.5 km) prav nikakrsna. Potem pa tega vrha klanca ni in ni hotelo biti! Zanimivo mi je bilo, da je ogromno ljudi ze pri treh, stirih km hodilo. Res so bili uvidevni in so hodili ob strani. Tudi kasneje je ogromno ljudi hodilo. Prav neverjetno se mi je zdelo. Verjetno so zeleli izkoristiti moznost, da gredo cez most pes.
Prva voda na vrhu. Sonce! Pri osmih km pa se mi je kljub lepemu pogledu na svedsko obalo, zacel most ze kar vleci.... Kje je kaka TF pika? (npr. Fotrova... 
) Pojdi zdaj hitro tu cez, morda bo v dezeli Pike Nogavicke kaj bolje! Vmes smo preckali mejo in pri 10 km sem se sprasevala ali naj grabim vodo iz bidona ali naj se malce potrpim? Za ovinkom so se sklanjali nad mladenko, ki je padla v nezavest! Ops! 
Pij zenska! Voda pred mano pri 11 km je bila vec kot nuja! Sonce je nazigalo, da se je kar cedilo z mene.
Trasa je sla mimo izredno zanimivih hisk (Piki ni bilo tezko najti vile Cira-Cara! ). Stanovalci so se sicer postavili na cesto, a spodbudnih besed je bilo pa prav malo! Tudi vse tiste muzike, ki so jo napovedovali v prospektih ni bilo. Ali pa sem bila prepozna, prevec odklopljena v svoj svet ali pa je res sploh ni bilo. Vsake toliko je kdo nastavil tus za zalivanje vrta, ki je bil prav blagodejen. PAAASEEE! Le predolgo nisi smel stati spodaj, da ni v supergah delalo CMOK!
Ob tistih cudnih mislih ali se ne bi tudi jaz pridruzila sprehajalcem, sem pomislila na Golado in primerjala - 1.5 Golade, 1 Golada, xx Golade...! (Goladarji, cet obisk mi je bil dobra motivacija!
) Pri 15 km sem ugotovila, da je pa zdaj cas za kak dodatek. Na stantih nisem razen tekocin nic opazila, zato sem povlekla tableto iz pasu in si jo zatlacila v usta. Podajalci vode so se mi zdeli kar malce prepocasni, ko so iz lavorjev zajemali tekocino v kozarcke. Sonce pa kar zge!
Tam nekje pri 16 km se mi odveze superga. Nic takega, kajne! Umaknem se s poti in se sklonim, da ulovim vezalko na pravo mesto. Upsss! Kaj pa tale hrsssk??? Zagrabi me v kriz, da sem prelomljena kot eden od macesnov, ki smo ga opazovali s TanjoO in Micem, preden sem sla, na Vrtaskem slemenu. Stisnem zobe. Daj no, sestavi se! Korak, dva, tri...poskusim teci. Slo bo! Prilepim se nekomu za hrbet in mu sledim.
Se nekaj ovinkov in zaslisim glas iz zvocnika. Je to ena od muzickih postaj ali ze stadion? Ja, bil je stadion, ampak je bilo treba prej se za ene dva km okrog. Prihod na stadion pa - prav zanimiv obcutek! Nekateri so mi rekli, da so se jim kar zarosile oci! Mi je tistih 100 m cisto prehitro minilo... Pogled na mojo uro (na datum!) je bil navdusujoc! Na prst za skoraj 10 min bolje kot na LM. (zdaj ko sem preverila rezultate, vidim, da jih je bilo le 8, ampak HURA!) Prav ponosno sem se sprehodila naprej.
Pa pod tus, po vodo, banane, kolajno. Oddati cip. Ampak kam? A kar v tale kos za smeti naj ga vrzem?
A ni bilo receno, da ga bodo zamenjali za naso robo, ker bo treba drugace doplacati? Kot dogovorjeno sem na sredini stadiona poiskala ostale Slovence. V tistem svojem "odklop" stanju sploh nisem opazila, da bi koga prehitela. Cestitke, stiski rok, objemi,....zadovoljnih zmagovalcev. 
Pegaz je zamudil se Barbarino baklavo (pravzaprav baklavo Turka iz Nizozemske ), ko je bezal pred mrazom. So nas opozorili ja, da ne bo kaj prida prostorckov za preoblacit.
Kakor se mi je v pravljicni Andersenovi dezeli zdelo, da tale organizacija pa res klapa, me je pogled na zelenico pred stadionom opomnil, da smo v dezeli Pike Nogavicke! (tisti, ki se spomnete lanskega Vrbskega jezera in nasega iskanja robe, me boste razumeli!) Vse vrecke so bile razlozene po travi na "Izvoli prosim!". Zdaj pa najdi svoje! Tole res ni bilo najbolje. Tudi iz stadiona so nas nekateri usluzbenici organizatorjev prav arogantno podili. 
Nismo bili edini in tisti, ki bi si zeleli biti izjema! Tudi kak zur smo pogresali.
Ob pol osmih zvecer smo se spet nalozili na avtobus za Bela Center in se tokrat prepeljali cez MOST! Se zadnji stiski rok in koncala se je zgodba, ki bi ji bil lahko naslov: od Preserna preko Andersena do Astrid Lindgren in nazaj. (o.p. Vecina slovenskih udelezencev se je spoznala na "Presercu" po teku trojk.)
Z Barbaro sva odsli v Tivoli s kolajno za vratom. Ogledali sva si lutkovno predstavo - zlozenko Andersenovih pravljic. In veste kaj se verjetno ne zgodi vsakemu? Da ti ob izboljsanju rezultata priredijo pravi ognjemet! No, potem, ko sva ob odhodu ugotovili, da nama tudi vstopnine niso zaracunali, sva se sprasevali ali le sanjava ali je to zaradi kolajn za vratom?
Bilo je fino in se bi prisla - tudi tako dalec! Skoda
, da so za tek cez ta most napovedali, da je bil letos zadnjic... Domov prihajam rahlo opecena, z manjsim zuljem a izredno zadovoljna s tekom!
Se vidimo v sredo na Planinskem polju, dragi TFjevci!
Zdaj je na vrsti se Pegaz s Svedsko Dansko Svedsko zgodbo!
Pa tudi ARABRAB bi se lahko ojunacila in kaj napisala...
(ne me tepst!PRESS )
(ne znam na krajse! se dobro, da ne grem pogosto kam daaaalec.... )
Oglasam se s Prage, zato mi oprostite za vse c, z, s-je brez stresic! Pa tud ce bo kak znak narobe, je to moja tezava s tipkovnico...
Sporocam vam, da je most med Dansko in Svedsko trden!
Cezenj se nas je v trominutnih razmakih zapodilo cez 8000 ljudi. Med vsemi tisoci tudi 13 Slovencev. 10 nas je vzpostavilo kontakt ze v Sloveniji. Vecini je bil glavni cilj: dozivetje. Moj naslednji je bil, da pridem do konca brez hoje in da morda ponovim rezultat iz LM. Na start na mostu Broloppet so nas 9 pripeljali izpred Bela Centra v Copenhagna, Pegaz & tuja Co. pa so prisli iz svedskega Malmoja. Moja zgodba Danska Svedska Danska gre priblizno takole:
Z ARABRAB (v nadaljevanju kar Barbara) sva v Bela Center - veliko sportno sredisce - prispeli se preden je bil uradni cas za prevzem startnih stevilk. "Od kod ste? Iz Slovenije? Long way, log way..." Po prevzemu stevilk sva se vsedli v sencko pred Center in opazovali ostale tekace. Cas sva si krajsale s tem, da sva ugibale od kod kdo prihaja. Ob pogledih v nebo, smo se nato sprasevali ali naj si oblecemo dolge ali kratke hlace ter dolge ali kratke rokave. Pas z bidoncki in telefonom zaradi logisticnih povezav sploh ni bil vprasanje. Ker mi geli nekako smrdijo, sem zatlacila v predalcke vitergine. Bolj se je blizala ura odhoda avtobusov, daljsa je bila vrsta pred stranisci. A tu vsi tecejo?
Napili smo se vode in sportnih napitkov, ki so nam jih ponujali prijazni mladenici.
Nato pa v boj za mesto v avtobusu. Tik preden se je mocno ulilo, sem skocila na spodnjo stopnico avtobusa in zaklicala Barbari, da jo pocakam na startu. Dihala sem nekemu tekacu za ovratnik in se pocutila kot na kakem hribovskem "stantu", ko se prestopas z leve na desno, druga noga pa je medtem naslonjena ob...nic.
S Pegazom & Co. se dobimo na startu. Izvedemo skupinsko ogrevanje, malce pocvekamo in predam pozdrave Goladarjev! (slon in jusuf! se dobro, da je pegaz miroljubna zival in me ni brcnil ali klofnil nazaj!
) 3, 2, 1, pok! Fantje iti bo treba! Pegaz in prijatelja se postavijo v vrsto za start, jaz pa pocakam Barbaro in ostale. Kmalu se tudi mi postavimo v gneco. Prav na glas zapojemo: "Slovenija, odkod lepote tvoje...". Tekaci so naredili kar kak korak nazaj. Ne vem ali zaradi nase glasnosti ali "uglasenosti".
V enem od paketkov se tudi mi zapodimo skozi start. Jaz sem se ze pred startom odpovedala ponujeni druzbi. Imela sem obcutek, da bom lazje v svojem ZEN tempu prisla do cilja. Ostali Slo zacnejo kot da jim gori za petami, mene pa tokrat ne zagrabi zacetna mrzlica. S svojim tempom sem sla po crti med odstavnim in voznim pasom. Izpred oci sem ga spustila le ko sem se umikala kakemu tekacu, ki se je postavil pred mano ali ko sem opazovala okolico okrog sebe. Velicastno! Vse tiste jadrnice, jahte, barkace in sirno morje okrog nas... LEPO!!! Sonce pa zge!
Iz letala je zgledal most cisto majhen in tista konstrukcija na sredini (na priblizno 4.5 km) prav nikakrsna. Potem pa tega vrha klanca ni in ni hotelo biti! Zanimivo mi je bilo, da je ogromno ljudi ze pri treh, stirih km hodilo. Res so bili uvidevni in so hodili ob strani. Tudi kasneje je ogromno ljudi hodilo. Prav neverjetno se mi je zdelo. Verjetno so zeleli izkoristiti moznost, da gredo cez most pes.
Prva voda na vrhu. Sonce!
Pri osmih km pa se mi je kljub lepemu pogledu na svedsko obalo, zacel most ze kar vleci.... Kje je kaka TF pika? (npr. Fotrova... ) Pojdi zdaj hitro tu cez, morda bo v dezeli Pike Nogavicke kaj bolje! Vmes smo preckali mejo in pri 10 km sem se sprasevala ali naj grabim vodo iz bidona ali naj se malce potrpim? Za ovinkom so se sklanjali nad mladenko, ki je padla v nezavest! Ops! Pij zenska! Voda pred mano pri 11 km je bila vec kot nuja! Sonce je nazigalo, da se je kar cedilo z mene.
Trasa je sla mimo izredno zanimivih hisk (Piki ni bilo tezko najti vile Cira-Cara!
). Stanovalci so se sicer postavili na cesto, a spodbudnih besed je bilo pa prav malo! Tudi vse tiste muzike, ki so jo napovedovali v prospektih ni bilo. Ali pa sem bila prepozna, prevec odklopljena v svoj svet ali pa je res sploh ni bilo. Vsake toliko je kdo nastavil tus za zalivanje vrta, ki je bil prav blagodejen. PAAASEEE! Le predolgo nisi smel stati spodaj, da ni v supergah delalo CMOK!
Ob tistih cudnih mislih ali se ne bi tudi jaz pridruzila sprehajalcem, sem pomislila na Golado in primerjala - 1.5 Golade, 1 Golada, xx Golade...! (Goladarji, cet obisk mi je bil dobra motivacija!
) Pri 15 km sem ugotovila, da je pa zdaj cas za kak dodatek. Na stantih nisem razen tekocin nic opazila, zato sem povlekla tableto iz pasu in si jo zatlacila v usta. Podajalci vode so se mi zdeli kar malce prepocasni, ko so iz lavorjev zajemali tekocino v kozarcke. Sonce pa kar zge!
Tam nekje pri 16 km se mi odveze superga. Nic takega, kajne! Umaknem se s poti in se sklonim, da ulovim vezalko na pravo mesto. Upsss! Kaj pa tale hrsssk???
Zagrabi me v kriz, da sem prelomljena kot eden od macesnov, ki smo ga opazovali s TanjoO in Micem, preden sem sla, na Vrtaskem slemenu. Stisnem zobe. Daj no, sestavi se! Korak, dva, tri...poskusim teci. Slo bo! Prilepim se nekomu za hrbet in mu sledim.
Se nekaj ovinkov in zaslisim glas iz zvocnika. Je to ena od muzickih postaj ali ze stadion? Ja, bil je stadion, ampak je bilo treba prej se za ene dva km okrog. Prihod na stadion pa - prav zanimiv obcutek! Nekateri so mi rekli, da so se jim kar zarosile oci! Mi je tistih 100 m cisto prehitro minilo... Pogled na mojo uro (na datum!) je bil navdusujoc! Na prst za skoraj 10 min bolje kot na LM. (zdaj ko sem preverila rezultate, vidim, da jih je bilo le 8, ampak HURA!) Prav ponosno sem se sprehodila naprej.
Pa pod tus, po vodo, banane, kolajno. Oddati cip. Ampak kam? A kar v tale kos za smeti naj ga vrzem?
A ni bilo receno, da ga bodo zamenjali za naso robo, ker bo treba drugace doplacati? Kot dogovorjeno sem na sredini stadiona poiskala ostale Slovence. V tistem svojem "odklop" stanju sploh nisem opazila, da bi koga prehitela. Cestitke, stiski rok, objemi,....zadovoljnih zmagovalcev. Pegaz je zamudil se Barbarino baklavo (pravzaprav baklavo Turka iz Nizozemske ), ko je bezal pred mrazom. So nas opozorili ja, da ne bo kaj prida prostorckov za preoblacit.
Kakor se mi je v pravljicni Andersenovi dezeli zdelo, da tale organizacija pa res klapa, me je pogled
na zelenico pred stadionom opomnil, da smo v dezeli Pike Nogavicke! (tisti, ki se spomnete lanskega Vrbskega jezera in nasega iskanja robe, me boste razumeli!) Vse vrecke so bile razlozene po travi na "Izvoli prosim!". Zdaj pa najdi svoje! Tole res ni bilo najbolje. Tudi iz stadiona so nas nekateri usluzbenici organizatorjev prav arogantno podili. Nismo bili edini in tisti, ki bi si zeleli biti izjema! Tudi kak zur smo pogresali.
Ob pol osmih zvecer smo se spet nalozili na avtobus za Bela Center in se tokrat prepeljali cez MOST!
Se zadnji stiski rok in koncala se je zgodba, ki bi ji bil lahko naslov: od Preserna preko Andersena do Astrid Lindgren in nazaj. (o.p. Vecina slovenskih udelezencev se je spoznala na "Presercu" po teku trojk.)
Z Barbaro sva odsli v Tivoli s kolajno za vratom. Ogledali sva si lutkovno predstavo - zlozenko Andersenovih pravljic. In veste kaj se verjetno ne zgodi vsakemu? Da ti ob izboljsanju rezultata priredijo pravi ognjemet!
No, potem, ko sva ob odhodu ugotovili, da nama tudi vstopnine niso zaracunali, sva se sprasevali ali le sanjava ali je to zaradi kolajn za vratom?
Bilo je fino in se bi prisla - tudi tako dalec! Skoda
, da so za tek cez ta most napovedali, da je bil letos zadnjic... Domov prihajam rahlo opecena, z manjsim zuljem a izredno zadovoljna s tekom!
Se vidimo v sredo na Planinskem polju, dragi TFjevci!
Zdaj je na vrsti se Pegaz s Svedsko Dansko Svedsko zgodbo!
Pa tudi ARABRAB bi se lahko ojunacila in kaj napisala...
(ne me tepst!PRESS
)
(ne znam na krajse! se dobro, da ne grem pogosto kam daaaalec....
)Lepo se imejte in veliko se smejte!
Alja
Alja
čestitke 
