- 23 Jul 2006, 19:32
#69854
Pozdravljen!
Marjan, seveda najprej hvala za čestitke in dobre želje po čimboljšem "okrevanju". Res ni mačji kašelj ta krog opraviti trikrat, seveda pa kot pravi Zvone, moraš to imeti v glavi in srcu. Pa še vedno ni lahko!
No, če povzamem na kratko dogajanje v teh 25urah in 56 min:
Štartal sem v petek ob 13,00 na Petrovem Brdu, vse tri kroge sem hodil po poti maratona, bližnjic nisem uporabljal.
Imel saem narejeno tudi časovnico za vsak krog posebaj, tu sem napravil veliko napako, ker nisem upošteval časa za počitek. Pa se je vseeno izšlo.
Projekt je zahteval kar nekaj logistike in podpore članov družine in seveda prijateljev, ki so mi stali ob strani in hodili z mano po delih proge. Tudi tistih, ki so mi poslali sporočila je bilo kar nekaj. Pa Rudi na Petrovem Brdu je dal na razpolago svojo kočo za potrebe, ki sem jih imel tudi ponoči.
Po vrsti: 1. krog sem prehodil, pretekel sam (s podporo vseh zgoraj naštetih)po veliki vročini. Vendar ob zadostnih količinah razno raznih napitkov nisem čutil velike utrujenosti. Na cilju sem imel čas malo boljši od predvidenega.(nekaj pod sedem ur) Na poti sem popil 11 flašk pijače, pojedel 1 gel in nekaj čokolade. Zelo dobro pa so se mi obnesli bonboni DEKSTRO(hvala PINGO), ki sem jih pojedel kar nekaj.
2.krog: Po prihodu na cilj, kjer so me čakali prijatelji in domači pa obvezno malo počitka in dobra pašta. Ni bilo kaj za cincat, prvi spremljevalec je že nestrpno čakal.Druga dva kroga nisem več hodil sam, hodil sem celo brez vsega, imel sem samo palice in pas za bidon, vse ostalo so mi nesli prijatelji. Do Koble sva še šla pri dnevni svetlobi, od tam pa naprej pa samo še z baterijo. Do Hudajužne me je spremljal Dejan, ki je do minute točno kontroliral časovnico in mi veliko pomagal. Z Hudajužne preko Durnika, Porezna na P.B. pa Tonček. Ta del moje poti je bil najzahtevnejši in tu gre prav velika zahvala Tončku, za vse spodbudne besede in priganjaje, da sva v normi dosegla cilj na P.B. Noč ima res svojo moč in ni je bilo lahko pregnati. Že sama hoja celo noč z lučjo je naporna in te psihično utruja. Pa še veliko več zbranosti je potrebno, da ne pride do poškodbe. Tudi vijuganje po stezi in cesti je čisto nekaj normalnega in ni bila posledica kakšnih drugih substanc. Tu sta spremljevalca odigrala še posebno veliko vlogo.
Vseskozi sem uporabljal iste pijače in pa seveda tablete proti krčem sem jemal na vsake 4 ure. Na koncu pa v glavnem čisto vodo, vse ostalo se ti počasi upre in ti želodec teh zadev ne sprejme več.
Topla, malo bolj slana juha in vse kar sodi zraven, pol ure počitka v bivaku je bilo tako blagodejno, da sem v naslednji krog šel zopet z vsem elanom, ki mi je še ostal.
Moj spremljevalec, je bil Martin in od Kovc naprej še Slavko. Do Hudajužne se nam je pridružil še Miki in potlej je šlo še lažje. Res smo bili ekipa, ki mi bo ostala v spominu, vse so mi povedali in pomagali in me srečno pripeljali v Hudajužno še tretjič.
Zadnji del, iz Hudajužne do končnega cilja pa me je spremljala žena Dorica in sin Drejc. Tretji vzpon čez Durnik v 24 urah mi je šel še kar dobro in do Porezna smo se prebili v dobrih dveh urah. Na Poreznu pa par minutk počitka in nekaj "OSVEŽILNEGA, ki ima roge,veliko težji je bil spust predvsem zaradi žuljev na petah, pa z dobrim in skrbnim spremstvom človek naredi vse. Največ posledic so utrpeli podplati in pete, tudi dva nohta bo verjetno treba "zamenjati".Drugih posledic v bistvu sploh ni. Tri kroge moraš pa odpisati in nesmeš misliti nanje, vsak krog je celota zase in vsakega moraš vzeti z vsem spoštovanjem, če ne ti kmalu pokaže zobe.
Na celi poti sem popil, čez 20 litrov tekočine, največ navadne vode vse drugo se ti počasi upre. Pojedel sem dobro pašto, zelenjavno mineštrco in vse sorte čokoladic, energetskih ploščic in bonbonv dekstro. Prav nobenih nevem kakšnih posebno kaloričnih zadev. Najhujše je huda vročina in čisto brezveterje tudi ponoči.
Menjava nogavic in tenis copat je bistvenega pomena in pa seveda tričetrt hlač, da te ne ožuli med nogami.
Seveda pa brez podpore svojih domačih(Dorica, Jerca, Drejc,Nežka) zadeve ne bi izpeljal. Tu pa so bili tudi prijatelji Tonček, Dejan, Martin, Slavc, Rutko, Miki, Suzana, Lavra, Tatjana, Irena) pa še vsi tisti, ki so me spremljali v mislih in z dobrimi željami od vsepovsod. Hvala lepa res vsem.
Sedaj pa malo na morje, da bo regeneracija boljša, predvsem pa hitrejša, kajti SAM je pred vrati in tudi K24 je še v planu.
Pa kaj bi, za vsak dan in vsak tak dogodek smo lahko hvaležni tistemu v katerega verjamemo in ki nam dovoljuje takšne"NOROSTI".
Lepo se imejte in lep pozdrav iz pelepe Baške grape vam želi Jožko!