Tale Fotrov tek se je pa kar prijel. Seveda temu ni vzrok Fotr, ampak odlična izpeljava teka, ki jo izvede Aleš s svojimi pomočniki. Kot na velikih tekih.
Da ne bi povzročal nepotrebnih zastojev, sem se že doma stehtal in pomeril višino, a ker sem prišel bolj zgodaj, je imela tehtnica proste kapacitete, pa sem stopil nanjo. Da ne bi! Pokazala je dobre tri kilograme več kot doma. Vzrok sem ugotovil šele med tekom na polovici kroga, ko mi je vsebina želodca začela prihajati navzgor. Nažrl sem se kosila, to je bil vzrok skokovito povečane teže, to je dalo dodatne 3 kg in težave med tekom. Na Fotrovem teku pa ja ne bom bruhal sem si dejal, pa še okoli protokolarnega objekta, kaj bodo pa ljudje rekli. Še kakšen mednarodni incident bom sprožil, še tega se manjka. No, pa se je vse uneslo, počasi sem pristopicljal na cilj, kjer sem doživel gromki aplavz. Ja, to je pa Tekaški forum, kjer vse tekače pozdravijo in spoštujejo, pa naj bo zmagovalec ali počasnež. S polnim želodcem ni dobro teči, kar sem že prej vedel, ampak teči in jesti je skoraj enako prijetno.
Na progi so mi najmočnejši vtis vzbudile vonjave. V začetku teka je krasno dišalo, ne vem po čem, ampak dišalo je lepo. Potem se je prepletala vonjava pokošeno seno z bodičastimi lupinami kostanjev, kup gnoja, ki je asociiral na krave in tam nekje, kjer se je uprl želodec, je k temu pripomogel še amoniak (po novem Pravopisu amonjak), ki je izpareval iz njive, polite s tekočino iz greznice. Ampak želodčni refluks je vzdržal tudi rezek vonj sveže gnojnice.
Proga je simpatična tudi zato, ker je krožna. Za nas počasneže taka proga, na kateri se srečujemo hitri in počasni tekači ni dobra, ker nazaj grede (nazaj teče?) nikogar več ne srečamo. Krog ima tudi velik simbolni pomen. Nedavno sem dobil knjigo Slovar simbolov in v njem je opredeljeno, da je krožno gibanje popolno, nespremenljivo, brez začetka in konca in variacij, zato simbolizira čas (zato je potrebno na krožnem teku okoli Brda meriti tudi težo in višino!). Čas se opredeljuje kot nenehno in nespremenljivo zaporedje trenutkov, ki so vsi enaki med seboj, (verjetno ta, ki je to napisal, še nikoli ni tekel s polnim želodcem), krog simbolizira tudi nebo krožnega in nespremenljivega gibanja.
To pa smo na TF že zdavnaj ugotovili.
V glavnem vse je klapalo in nikoli ni dovolj pohval Alešu in njegovim za organiziranje Fotrovega teka. Na cilju je bilo dovolj vsega, toliko dobrot, da ne upam pohvaliti posameznih, ker so bile vse ekstremno dobre. Tudi na poln želodec so se prilegle. Pijače za vse okuse in žeje. Slaščice za lakoto in piko (moja stara mama je rekla, da moraš sladkarij pojesti samo toliko, da pika ne poči). Katera pika je to še danes ne vem, ampak prepričan sem, da je meni počilo že mnogo pik. Tudi po zaslugi tako dobrih umetnij, ki so bile včeraj na razpolago.
Potem pa smo šli v brunarico. Že klepetal sem toliko, da me je poleg napihnjenega želodca bolelo še grlo. Potem pa so naju s Simono določili za voditelja razdelitve odličij. Po zadnjih informacijah sva bila tako dobra voditelja, da se že zanimajo medijske hiše za vodenje izbora mis sveta, za komentiranje podelitev medalj na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Pa še pripravila se nisva, kar neposredno so naju vrgli pred občinstvo. Moram pa reči, da je bilo to občinstvo zelo hvaležno, kar se samo po sebi razume, saj je bilo občinstvo sestavljeno iz samih tekačev in tekačic Tekaškega foruma.
Še marsikaj bi lahko napisal, na primer o snidenju z mnogimi, ki se že dolgo nismo videli, o debatah na startu cilju in na analizi. Zapomnil sem se, da ima Matjaž nov fotoaparat, verjetno od teka v Kranjski gori, kjer je prejšnji aparat zaupal meni in sem v slabi uri naredil preko dvesto posnetkov. Tega še človek ne vzdrži, kaj šele fotoaparat. Potem smo pojedli torto, pri kateri se Bor ni izkazal samo kot slaščičarski mojster, ampak tudi kot umetnik risanja na torto. Zadnje čase se uveljavlja risanje na človeka (kaj vse bi se dalo narisati name, površine je ogromno), a to ni nič proti risanju na torte. Še dobro, da je tistemu dedcu narisal brke, da niso vsi mislili, da je to Fotr. Po torti smo do dna izpraznili piva in kokte in se vsak posebej, nekateri pa tudi skupaj odpravili novim dogodivščinam naproti.
Ker pohval nikoli ni zadosti, naj še enkrat dam vse priznanje organizaciji Fotrovega teka, vsi smo dobili diplome (nekateri pa ne, a smo ugibali, da se najbrž niso stehtali?), najboljši so dobili medalje, nekaj nagrad in simbolično, vsi smo dobili kozarce. Vsem dobitnikom medalj, posebno tistim, ki so jih dobili prvič, čestitam in želim, da to ni bilo prvič. Napolnimo torej kozarce, ki smo jih dobili in si recimo na zdravje (tudi če je v njih mineralna voda), torej na zdravje, hvala vsem in se vidimo naslednje leto na Fotrovem teku na krogu okoli Brda.
Fotr sem pa jaz
