Kakor sem rekel, da bom danes napisal kaj več o tem teku, ker sem bil včeraj preutrujen za pisanje in razmišljanje.
Z Mirom sva startala okoli pete zjutraj v hudem mrazu, v Ljubljani naju je čakala megla, toda le kratek čas. Ko sva prišla na mejo, je bila ura šele pol osmih. Na poti do Savudrije sva zgrešila pot do svetilnika in hvala bogu, da se je Miro spomnil, da so že tekli po eni poti, kjer se pride do svetilnika.
Ob prihodu do svetilnika ni bilo žive duše, zato sva šla malo na sprehod po savudrijski plaži in ko sva se vrnila s sprehoda so Predrag, Tini, Aleš,… že pripravljali start. Potem nas je Predrag povabil na čajček v restavracijo, kjer smo lahko dvignili štartno številko.
Na startu smo dobili gele, čokoladice. Start je bil kar hiter, jaz se pa nisem mogel zadrževati in sem kar »potegnil« za najhitrejšim. Z Matjažem in še dvema tekačem smo skupaj tekli kar nekaj časa, po nekaj kilometrih smo se razkropili, tako da sem ostal sam na stezi.
Pot je bila ves čas čudovita, zame prekrasna, še sonce nas je grelo, kljub temu, da sem enkrat zgrešil, mi ni žal. Na desetih postojankah smo dobili veliko tekočine, piškotov, limone, banane, pomaranče. Manjkalo ni ničesar, samo dobra volja in pogum, da se odteče do konca.
Na cilju so nas pričakali fotografi in lep aplavz. Ker ni bilo tekmovalnega značaja, sem zelo zadovoljen s časom, v katerem sem ga pretekel.
Po tekmi nas je čakala miza dobrot, Predrag nam je za pretečeno razdaljo podelil medaljo, priznanje, steklenico dobrega vina, dober cd domačina Bruna Krajcarja in tujca Artura Alvareza.
Lepo vzdušje in čudovit zaključek. Še enkrat pohvala Predragu in njegovemu timu za zelo dobro organizacijo!
Naslednje leto se 100% vidimo!
Lep pozdrav!
Mario
glede na to, da je bil to prvi in menda na brzino organiziran, je bilo čudovito. Res dobra tudi oskrba - na začetku geli, potem redne postaje ...
VESELE PRAZNIKE VSEM KI STE PRETEKLI IN KI NISTE PRETEKLI TU V ISTRI.
.Drugo leto se sigurno vidimo na tem
.
