- 27 Nov 2007, 12:11
#111398
Ja, torej...
tudi jaz sem zelooo vesel, da mi je uspelo preteči maraton, čeprav sam tek (da ga bom prelaufal) ni bil vprašljiv, vedel sem zakaj sem prišel tja in zato sem kot reče Zdravc "onega pustil doma". Toliko bolj sem vesel, da sem bil tam, čutil utrip mesta pred maratonom ter videl in občutil vzdušje tekačev, ki se pripravljamo da pretečemo 42km. Vedel sem sicer, da imam orng premalo kilometrov v nogah (vse kar sem naredil je bilo zadnji mesec: cca: 100 km) zato pa toliko bolj hrabro srce in željo, da odlaufam. Malce me je bilo strah, spomnil sem se na moj prvi (sicer neuradni tek) ko sva z Đurotom v enem dnevu kot 15 letnika prelaufala razdaljo Celje-Ptuj (z 10 km vmesnih počitkov v kombiju). Takrat pač tri dni nisem hodil.
Sicer pa sem v maratonu užival vse tja do 30km, ko sem ugotovil, da pa sem res mogoče malo prehitro začel prvo polovico (1:34). Čeprav sem vedel, da je veliko lažje tečt maraton ko imaš cilj: ga odtečt, kot pa postavljat rezultat in lovit čas, ki si si ga zadal. Tako sem po 30ki spustil iz 4:30/km na dobrih 5:30/km in lepo počasi pricapljal v cilj. Krči in slabost sta bila prisotna kot tudi vso zadovoljstvo, ponos in sreča na ciljni črti.
Še bolj vesel sem bil, ko sem videl Simono 200m pred ciljem, tipica je pred mesecem v LJ odtekla svoj prvi pol maraton, nato naredila en trening dolg 20km, ter drugega 30km, ter šla še 2 ali 3krat odteč par kilometerčkov. Mislim da je mnogo takšnih med nami, ki ji zavidamo da z 100km v celotni sezoni odteče tako lahkotno (nato še v cilju pove da je od 4 gelov, ki jih je imela s seboj na teku porabila le dva !!!).
Prvi maraton je pač takšen, ki si ga vsak ki ga preteče posebej zapomni. Hvala družbi, ki je bila z nami v Firencah, bili smo dobra klapa in sem vesel, da sem lahko z vami delil vse dobro in slabo ob svojem debiju.
Hvala Dani ter vsem ostalim za čestitke in pohvale. Čestitke Markotu ki se je boril ter Đurotu ki je napovedal drugo leto naskok na 2:25.
Aleš.