- 30 Maj 2004, 20:33
#9130
Najprej najvažnejši podatek:
Staša druga v absolutni konkurenci in v svoji kategoriji!!
Čestitamo!
Forumci prisotni trije:
Staša, Fotr in Košir (žal ne vem kako mu je ime), ki sicer ni vpisani član TF, ampak vedno teče za forum in ima tudi majico TF.
Uvrstitev ostalih dveh: Košir osmi, Fotr deveti v svoji kategoriji
Vreme lepo, na organizacijo ni pripomb, za malico klobasa, Visoški dvorec enkraten, kozolec pod katerim smo počivali po tekmi kolosalen.
Še ni konec: Vsi trije iz TF smo prejeli nagrade, Staši bo prav pristojala v novem stanovanju.
Zdaj pa opis teka. Staša pridrvi izza ovinka,
da sem mislil, da je potegnil veter. Košir je rekel: "U mater jo gre, rezultat bo pod 10 minut!" Suvereno je pritekla v cilj, zasedla drugo mesto, preoblekla majico in se neuradno priključila nama s Koširjem na 5,7 km. Košir je kmalu potegnil naprej, Staša pa je vztrajala ob meni, mi dajala pogum, narekovala zame kar hiter tempo, še bolj me je priganjala kot Miro na zadnjem kilometru. Bila mi je obenem zajček, trener, tehnični vodja, navijačka, motivacija, ker je tekla ves čas nekaj korakov pred mano, tako da sem samo zaradi nje imel za kakih 30 udarcev hitrejši srčni utrip. Poleg tega je še vzpodbujala gledalce ob progi naj navijajo zame, mimogrede odtrgala marjetico in mi jo dala, ker marjetica pomeni trdovratnost, da bi vztrajal do konca teka. Pri meni nima samo plusa, ampak ima krat ali celo kvadrat ali še višjo potenco. Sam sem se hotel malo šaliti in sem redarje spraševal, če vedo za kakšno bližnjico, kajti Stašin tempo je bil zame peklenski, a ob vsaki želji po bližnjici se je trasa dvignila pokonci in treba je bilo teči v breg. 
No, saj ni bilo hudega vzpona, proga je bila kar prijazna. Ampak sto metrov pred ciljem je Staša zašprintala, me za nekaj deset metrov prehitela in na cilju navijala zame kot najognevitejša navijačica. Staša je bila res enkratna in ne zasluži samo srebrne medalje za uvrstitev, ampak tudi zlato za bodrenje, smaragdni prstan za solidarnost in lovorjev venec za požrtvovalnost, motivacijo in dobro razpoloženje ter diamantni diadem za prijateljstvo.
Kot me je proga vedno kaznovala, kot je ugotovila Staša, da se je vzpela, če sem pregrešno spraševal za bližnjice, sem se še enkrat pregrešil, ko sem pojedel klobaso, 
ki nikakor ne spada v shujševalno dieto. Kazen je takoj sledila, zlomil sem zob. Pa tako sem se narihtal, da bi pri Staši šarmiral, potem pa sem škrbast sedel ob njej. Ampak jo k sreči ni nič motilo, ker je Staša enkratna in fejst punca. Bilo pa je toliko tekmovalcev z imenom Simon, da se je vedelo, da venomer misli nanjo.
Staša, danes si bila kraljica!
Hvala ti za vse!
No, potem smo pa šli domov!
Staša druga v absolutni konkurenci in v svoji kategoriji!!
Čestitamo!
Forumci prisotni trije:
Staša, Fotr in Košir (žal ne vem kako mu je ime), ki sicer ni vpisani član TF, ampak vedno teče za forum in ima tudi majico TF.
Uvrstitev ostalih dveh: Košir osmi, Fotr deveti v svoji kategoriji
Vreme lepo,
na organizacijo ni pripomb, za malico klobasa, Visoški dvorec enkraten, kozolec pod katerim smo počivali po tekmi kolosalen.
Še ni konec: Vsi trije iz TF smo prejeli nagrade,
Staši bo prav pristojala v novem stanovanju.
Zdaj pa opis teka. Staša pridrvi izza ovinka,
da sem mislil, da je potegnil veter. Košir je rekel: "U mater jo gre, rezultat bo pod 10 minut!" Suvereno je pritekla v cilj, zasedla drugo mesto, preoblekla majico in se neuradno priključila nama s Koširjem na 5,7 km. Košir je kmalu potegnil naprej, Staša pa je vztrajala ob meni, mi dajala pogum, narekovala zame kar hiter tempo, še bolj me je priganjala kot Miro na zadnjem kilometru. Bila mi je obenem zajček, trener, tehnični vodja, navijačka, motivacija, ker je tekla ves čas nekaj korakov pred mano, tako da sem samo zaradi nje imel za kakih 30 udarcev hitrejši srčni utrip. Poleg tega je še vzpodbujala gledalce ob progi naj navijajo zame, mimogrede odtrgala marjetico in mi jo dala, ker marjetica pomeni trdovratnost, da bi vztrajal do konca teka. Pri meni nima samo plusa, ampak ima krat ali celo kvadrat ali še višjo potenco. Sam sem se hotel malo šaliti in sem redarje spraševal, če vedo za kakšno bližnjico, kajti Stašin tempo je bil zame peklenski, a ob vsaki želji po bližnjici se je trasa dvignila pokonci in treba je bilo teči v breg. No, saj ni bilo hudega vzpona, proga je bila kar prijazna. Ampak sto metrov pred ciljem je Staša zašprintala, me za nekaj deset metrov prehitela in na cilju navijala zame kot najognevitejša navijačica. Staša je bila res enkratna in ne zasluži samo srebrne medalje za uvrstitev, ampak tudi zlato za bodrenje, smaragdni prstan za solidarnost in lovorjev venec za požrtvovalnost, motivacijo in dobro razpoloženje ter diamantni diadem za prijateljstvo.
Kot me je proga vedno kaznovala, kot je ugotovila Staša, da se je vzpela, če sem pregrešno spraševal za bližnjice,
sem se še enkrat pregrešil, ko sem pojedel klobaso, ki nikakor ne spada v shujševalno dieto. Kazen je takoj sledila, zlomil sem zob. Pa tako sem se narihtal, da bi pri Staši šarmiral, potem pa sem škrbast sedel ob njej. Ampak jo k sreči ni nič motilo, ker je Staša enkratna in fejst punca. Bilo pa je toliko tekmovalcev z imenom Simon, da se je vedelo, da venomer misli nanjo.
Staša, danes si bila kraljica!
Hvala ti za vse!
No, potem smo pa šli domov!
Dokler tečem upam!
, tudi ti Fotr lezeš po lestvici navzgor 
in naslednji dan še post festum žur v Logatcu.
