Zadnje novičke

[BoštjanG]

Najprvo bi se rad zahvalil nekaj dobrim ljudem:Yogo-u, predvsem pa Gregorb-ju za prevoz tjakaj in nazaj ter Duletu za pomoč in vzpodbudo na progi. Hvala.
Pa še ščepec besed o mojem teku in prireditvi nasploh: Hotel sem odstopiti; čimprej tem bolje. Vsak korak je bil neznosno trpljenje. Potem pa sem ugotovil dvoje: 1.Da pravzaprav ni moč odstopiti, saj bi po odstopu itak moral sebi prepuščen ter peš do cilja ali vsaj okrepčilne postaje 2.Da sem presneto trmast; in če sem si vtepel priti do cilja bom to tudi napravil! In tako sem se nekako le uspel zvleči skozi cilj.
Kod natančno sem ga polomil si ne znam najbolje odgovoriti. Razdalja in zahtevnost teka mi ne bi smela povzročati toliko preglavic, saj sem bil solidno pripravljen. Kakorkoli, po prvi okrepčilni postaji me je začelo neznosno zvijati v trebušnem predelu. Najbržda sem si tega vraga priklical čisto sam, ko sem pri tej postaji na hitro pospravil dvoje banan, kekse, rozine ter čez vse naglo zvrnil štiri kozarčke tekočine.(Ja, saj vem, da ne bi smel med tekom toliko jesti, ampak kaj pa naj, če je bilo pa ZASTONJ!(Kaže, da se bom moral pridružiti rubriki »Gorenjci, preštejmo se)). Želodček se je potem lepo okroglolično napihnil ter v družbi z bodcem neprestano naznanjal, da naj že vendar odneham s tekom ter mu pustim v miru prebaviti okusno požrtijo. Ker se nisem dal, mi je milo za drago hotel navzgor+navzven poslati nekaj zadnjih obrokov. To se je godilo od desetega kilometra nadalje.
Nekaj dobrega pa je le v vsej pripetiji: na cilj sem prišel z verjetno najmanj utrujenimi nogami, saj sem večidel počasi tekel, celo hodil. In nenazadnje; tudi taka izkušnja JE dragocena!
P.S. GregorB je tekel zares dobro; mu privoščim ter čestitam.

[gregorb]

Hvala za čestitke! Vendar kot sem povedal že v cilju imam kar malo moralnega mačka, ker sem bil eden redkih, ki ni zgrešil proge in tako nisem odtekel nobenih dodatnih kilometrov.
Vreme je bilo na štartu zelo neprijazno - veter, dež, nizka temperatura in megla, vendar po prvem kilometru, ko smo zavili v zavetje gozda je bilo kljub rosenju zelo prijetno teči po Pohorskem pragozdu!
Zaradi vremena je bil štart rekreativnega teka na 31 km prestavljen za eno uro tako, da so v tem času lahko pripeljali tekmovalce , ki so nameravali štartati na 65 km s Slovenj Gradca na Roglo, kjer so se nam pridružili na štartu.
Proga je bila v začetku zelo dobro markirana, kasneje pa vse bolj poredko mestoma pa sploh ne. Veliko tekmovalcev je nabralo dodatne kilometre, ker so na križiščih brez oznak zašli.
Ciljna strmina-spust po FIS progi v snežni stadion je po mojem mnenju nepotreben del prireditve - cilj bi bil lahko na vrhu, po 30 km teka je najmanj kar si želim še spust po drseči podlagi in to za dobrih 700 m na razdalji dobrega kilometa. Za redke gledalce v cilju sem uprizoril tudi dva spektakularna padca v samem finišu, tik pred ciljem (nisem bil edini)
O sami prireditvi bi rekel, da je bila neka srednja reč. Sama proga mora biti ob suhem vremenu prava poslastica. Za organizacijo pa žalostna ugotovitev, da so takšne prireditve čedalje bolj komercialno naravnane, z visoko štartnino. Denar od štartnin jev večini očitno namenjen v denarni sklad za nagrade najhitrejšim, ostali rekreativci pa dobimo za spomin en kup reklamnega papirja. Vsi tekači smo dobili spominsko majico in približno 1kg prospektov in reklamnega materiala-škoda. Štartnina za rektreativni tek je bila v predprijavi 3000sit, pred štartom pa 4000sit; za takšno progo, bi človek pričakoval vsaj spominsko medaljo ali priznanje, kajti 31km po takšnem terenu ni mačji kašelj.

[ziga]

Deževno, megleno, mrzlo, blatno in skrajšano, bi na kratko lahko opisali četrti tek čez Pohorje, ki ga je izpeljala agencija Mopa in plačala Zavarovalnica Maribor. 66 kilometrov smo zaradi popljavljenega in neprehodnega terena okoli Lovrenških jezer (med Ribniško kočo in Roglo) morali skrajšati na polovico. Štart je bil zato na Rogli, tek pa po bolje utrjenem delu "teka čez pohorsko divjino". Za skok v civilizacijo (berite štajersko prestolnico) pa je bil potreben še vratolomen spust po drsalnici od Areha do hotela Arena...

V cilj je prišlo 94 od 100 tekačev.

Tole je bilo poročilo za vse, ki se teka niso udeležili (z vidika organizatorjev), vi pa napišite svoje pomisleke, pohvale in graje...

Imam nekaj <a href="http://www.sportosplet.net/galerija/displayimage.php?pos=-849">fotk</a>, <a href="http://www.sportosplet.net/viewtopic.php?t=998">uradne rezultate</a> (fino bi bilo, če mi jih Ero lahko malce uredi, prosim).

[aleksander]

Že prej sem mislil nekaj napisat o teku čez Pohorje,pa sem rekel da počakam,da ne bom prvi,ker tudi na teku nisem bil .

Ne bom opisoval same tekme in razmer, ki so bile zares ekstremne v vseh pogledih od vremena in s tem povezanih razmer na progi do kritik v zvezi z štartnino in moram se strinjati z tem kar je napisal Gregor B.Tisti ki poznajo Maraton štirih občin lahko napravijo primerjavo in naj le omenim da je tam na cca.35 km progi nad 15 okrepčevalnic .
Res pa je tudi ,da je k vsemu prispevalo tudi slabo vreme.

Drugo pa je pisanje Boštjana,ki je pravzaprav opisal moje težave.Prvič v moji 5 letni tekaški karjeri ,sem imel takšne težave z trebuhom,da sem celo razmišljal da bi predčasno končal,zadevo je malo izboljšal obisk wc v naravi,tako,da sem prišel do konca,čeprav nič manj zmatran kot lani na 65 km.Seveda pa sem se tudi jaz pridružil tistim,ki so si podaljšali progo .

O ciljni strmini je bilo že precej povedanega,hčerka pa me je ob prihodu v cilj vprašala,zakaj nisem nič padel,da bi naredila eno dobro fotko .

Pa saj bo boljše....

[miro]

Hi
Moram reči , da je včeraj mati narava , kar držala z menoj in je poplavila področje pred najhujšimi vzponi, ter mi tako olajšala pot za polovico in vzela nekaj vzponov.
Saj telesno mislim , da sem bil dovolj pripravljen , samo psihično nisem bil najbolje pripravljen za ta marton , pa se je vse dobro izteklo.
Sodelavci so že začeli zbirati denar za venec , ko sem jim povedal kam grem teči , pa ga bodo morali kar zapiti na moje zdravje in upam , da jih bom še velikokrat pripravil do tega.
Drugače pa tek teče po čudoviti naravi .enkrat smo morali preskočiti kar precej širok potoček , ampak je šlo , samo eno dekle za mano je raje stopila vanj, ker ni bila sigurna , da ga bo preskočila.
Spust v areno s ciljem se mi je zdel še včeraj res nepotreben in mučenje tekačev , potem pa sem dobro premislil in ugotovil , da ta spust daje teku nek poseben čar in izziv.
No bilo je tudi kar nekaj stvari , ki ne mečejo najboljšo luč na celotno izvedbo , vendar se je organizator vseeno potrudil in kar lepo opravil z organizacijo.
No dovolj o tem v glavnem bilo je lepo ostaja pa še dolg do ostalih 34km, ki jih bo še potrebno premagati.
Lp
Miroi

[BoštjanG]

Še dvoje spoznanj, ki sem jih osvojil: 1.Okrepčevalnic je bilo na progi odločno premalo. Celo na tekaških preizkušnjah, ki so speljane po položnem terenu in na krajših razdaljah je okrepčevalnic običajno več kakor jih je bilo tukaj. Zatorej graja organizatorju. 2.Na tako dolgih gorskih tekih se zgodi, da ne vidiš ne tekmovalcev pred, ne tistih za teboj. In tudi zato je s psihološke plati tak tek težja preizkušnja, saj je lažje teči obdan s sotekači, ki te "poneso" cilju naproti.

[Dule]

Kod natančno sem ga polomil si ne znam najbolje odgovoriti. Razdalja in zahtevnost teka mi ne bi smela povzročati toliko preglavic, saj sem bil solidno pripravljen. Kakorkoli, po prvi okrepčilni postaji me je začelo neznosno zvijati v trebušnem predelu. Najbržda sem si tega vraga priklical čisto sam, ko sem pri tej postaji na hitro pospravil dvoje banan, kekse, rozine ter čez vse naglo zvrnil štiri kozarčke tekočine.(Ja, saj vem, da ne bi smel med tekom toliko jesti, ampak kaj pa naj, če je bilo pa ZASTONJ!(Kaže, da se bom moral pridružiti rubriki »Gorenjci, preštejmo se)).

Boštjan lepo si sam ugotovil kje si ga polomil. Preveč si zaužil hrane in pijače naenkrat . Potrebno je zaužiti na vsaki okrepčevalnici minimalno. Do tega spoznanja sem tudi jaz prišel po napaki na svojem prvem gorskem maratonu, ko sem veliko pil in bolj ko sem pil bolj sem bil žejen, dokler nisem na koncu čisto dihidriral.

Sicer pa menim, da bi morala biti še kakšna okrepčevalnica več, k sreči včeraj ni bilo vročega vremena .

Hvala za čestitke! Vendar kot sem povedal že v cilju imam kar malo moralnega mačka, ker sem bil eden redkih, ki ni zgrešil proge in tako nisem odtekel nobenih dodatnih kilometrov.

Tudi jaz ti čestitam za rezultat . Se je že na naših treningih opazilo, da si dobro pripravljen. Seveda pa čestitam za rezultate tudi vsem ostalim, tudi v Plitvicah, Grosuplju, pa še kje...

Tudi jaz sem med tistimi ki so zašli. Po okrepčevalnici na Arehu smo šli mimo vlečnic nato pa po cesti navzdol in nato zopet desno s ceste po robu ob gozdu. Tako je šlo ene pet tekmovalcev pred menoj tako, da nisem bil pozoren na oznake proge. Ko sem spraševal ostale ali gremo prav mi ni vedel nobeden odgovoriti . Še dobro da smo nato zopet prišli na makedam in nato do oznak naše poti. Menim da si tako slabe oznake na tem delu proge prireditelj ne bi smel privoščiti .

Za organizacijo pa žalostna ugotovitev, da so takšne prireditve čedalje bolj komercialno naravnane, z visoko štartnino. Denar od štartnin jev večini očitno namenjen v denarni sklad za nagrade najhitrejšim, ostali rekreativci pa dobimo za spomin en kup reklamnega papirja. Vsi tekači smo dobili spominsko majico in približno 1kg prospektov in reklamnega materiala-škoda. Štartnina za rektreativni tek je bila v predprijavi 3000sit, pred štartom pa 4000sit; za takšno progo, bi človek pričakoval vsaj spominsko medaljo ali priznanje, kajti 31km po takšnem terenu ni mačji kašelj.

Se popolnoma strinjam. Tudi sam bi pričakoval za tako zahteven tek neki trajni spominek (spominsko medaljo ali kakšen bolj originalen spominek kot vrvica za ključe ali kapica zavarov.Maribor).
Že res, da so stroški glede na veliko razdaljo tekme, pa prevozi nazaj na start, ampak bi bilo pa potrebno pridobiti še več sponzorjev če zav.Maribor tega ne zmore .

Ne bom opisoval same tekme in razmer, ki so bile zares ekstremne v vseh pogledih od vremena in s tem povezanih razmer na progi do kritik v zvezi z štartnino in moram se strinjati z tem kar je napisal Gregor B.Tisti ki poznajo Maraton štirih občin lahko napravijo primerjavo in naj le omenim da je tam na cca.35 km progi nad 15 okrepčevalnic .

Glede števila okrepčevalnic in vzdušja ob progi se pa res ne more primerjat z maratonom štirih občin

Drugo pa je pisanje Boštjana,ki je pravzaprav opisal moje težave.Prvič v moji 5 letni tekaški karjeri ,sem imel takšne težave z trebuhom,da sem celo razmišljal da bi predčasno končal,zadevo je malo izboljšal obisk wc v naravi,tako,da sem prišel do konca,čeprav nič manj zmatran kot lani na 65 km.Seveda pa sem se tudi jaz pridružil tistim,ki so si podaljšali progo .

Ja res zanimivo, kar precej nas je imelo probleme s prebavo. Tudi sam sem se moral enkrat ustaviti in iti za drevo (k sreči ga gori ni problem najti ).

O ciljni strmini je bilo že precej povedanega,hčerka pa me je ob prihodu v cilj vprašala,zakaj nisem nič padel,da bi naredila eno dobro fotko .

Ja ciljna strmina je pa res nekaj posebnega. Res je bilo potrebno biti 100% skoncentriran na progo, drugače bi se hitro lahko zgodilo kaj neprijetnega. Sam sem padel 1x in to še pri vrhu spusta in to mije dalo vedeti, da moram upočasniti in bremzati tako da sem mislim da bom skuril bremze

Moram reči , da je včeraj mati narava , kar držala z menoj in je poplavila področje pred najhujšimi vzponi, ter mi tako olajšala pot za polovico in vzela nekaj vzponov.
Saj telesno mislim , da sem bil dovolj pripravljen , samo psihično nisem bil najbolje pripravljen za ta marton , pa se je vse dobro izteklo.

Ja kot kaže smo bili na koncu kar vsi zadovoljni, da nam je narava "pomagala" in nam skrajšala progo za polovico .
Je pa res, da bi v primeru teka na 65km bil tempo precej počasnejši, pa tudi hoje bi bilo več..

[BoštjanG]

Spust v areno s ciljem se mi je zdel še včeraj res nepotreben in mučenje tekačev , potem pa sem dobro premislil in ugotovil , da ta spust daje teku nek poseben čar in izziv.

Glede tistega zares strmega spusta do cilja in njega (ne)potrebnosti pa takole: se strinjam z Mirom! Če človek razumno pretehta je tisti klanec zelo neprijazen do naših že tako razmajanih tekaških kolen. Poleg tega pa se lahko vsakdo ob tako spolzkem terenu spremeni iz počasi stopicljajočega tekača v hitro kotalečo se gmoto. Po tej plati bi organizatorji spust lahko naslednje leto mirno izpustili, pa ga nobeden tekačev ne bi preveč pogrešal.

Je pa tudi druga plat. In sicer smo vsi, ki se udeležimo takega in podobnih tekov malce čez les (v pozitivnem smislu); pač ob vikendih ne peremo že tretjič tisti teden svojega avta, ne preždimo vsak prosti trenutek pred Tvjem, ne..., ampak tečemo in gremo na tekaške prireditve (tudi takšne težke kot je bila pohorska). In na koncu si vesel ter ponosen nase, da si pridivjal (ali se vsaj pricijazil) skozi cilj ter pustil za sabo tudi tisti strmi klanec! Takole bom sklenil: Če se organizatorji v bodoče odločijo »prihraniti« nam tale zaključni spust, ga bom kar malo pogrešal in tudi ta tek ne bo več kar je bil.

[Debeluh]

Najprej lep pozdrav vsem skupaj.

Pohorski tek je bil zame prva gorska preizkušnja. Pravzaprav sem novinec kar se tiče teka, sploh. Rad bi le povedal, da je slabo vreme, malo okrepčevalnic, dejstvo, da sem zavil na "tisti" točki za Arehom narobe in šel do Glažute in šele potem nazaj ter to, da sem na cilj prišel kot absolutno zadnji, pustilo name dober vtis. Ker mi je bilo res zelo hudo (mi je še danes) in nisem odnehal mi resnično dosti pomeni. Moram pa povedat, da je navkljub ne-najboljši organizaciji lepo biti v dobri družbi enako mislečih norcev in zdi se mi, da je prav to tisto, kar me je gnalo do cilja.

Kar se pa spusta tiče... Brez njega ne gre in upam, da v bodoče tudi bo. Potreboval sem 50 minut od Bellvue-ja do Arene in od bolečin v kolenih sem skoraj umrl. Pa vendar, spust mora bit.

Lep pozdrav

[Dule]

Moram pa povedat, da je navkljub ne-najboljši organizaciji lepo biti v dobri družbi enako mislečih norcev in zdi se mi, da je prav to tisto, kar me je gnalo do cilja.

Debeluh dobrodošel v družbi "norcev" . Ja tudi jaz jih velikokrat slišim od netekačev, da smo tekači malo utrgani. Ampak ko tečeš mimo mimo noro lepih kotičkov narave, sem z veseljem v družbi takomislečih "norcev". Tudi jaz sem zato, da nori spust v cilj ostane. Menda so že videli nekatere da so šli rikverc v cilj..

Upam, da bodo drugo leto Lovrenška jezera prehodna, da damo skoz vseh 65km in veliko noro lepe narave..

[Fotr]

...Kar se pa spusta tiče... Brez njega ne gre in upam, da v bodoče tudi bo. Potreboval sem 50 minut od Bellvue-ja do Arene in od bolečin v kolenih sem skoraj umrl. Pa vendar, spust mora bit.

Čestitam ti nad podvigom, ki si ga opravil. Samo mojo izkušnjo bi ti rad povedal: zmagovalci smo mnogokrat tudi tisti, ki pridemo na cilj zadnji. In mnogo je stvari, ki jih premagamo. Bravo!

Seveda čestitam vsem ostalim udeležencem Pohorskega maratona. Kar precej norcev nas je bilo ta konec tedna po Sloveniji, pa še zmeraj več nas je, kar je še bolje!

[oranzni_slon]

Pozdrav!

Vsem udelezencem lahko samo cestitam. Fantje res ste dobri ne glede na vse tezave, ki so vas spremljale na poti.

lp, oranzni slon

[simi]

Čestitke vsem!!!

kak sem vesela, da poznam in spadam med take norce

[Nataša]

Čestitke vsem!!!

kak sem vesela, da poznam in spadam med take norce

Norci so najboljši!!!! Čestitam norcem s Pohorja, še posebej pa norcu Duletu, ker je res norc in ga spoštujem kot norca, ki se loti vsakega hriba z obilo potrpljenja in zdrave pameti. Živeli norci!

[Dule]

Čestitke vsem!!!

kak sem vesela, da poznam in spadam med take norce

Norci so najboljši!!!! Čestitam norcem s Pohorja, še posebej pa norcu Duletu, ker je res norc in ga spoštujem kot norca, ki se loti vsakega hriba z obilo potrpljenja in zdrave pameti. Živeli norci!

Hvala Nataša, kontra vsem vam skupaj v Plitvice !

A veš, da sm že hotu odpret topic z naslovom "Išče se Nataša", no pa si me prehitela. Se pravi je vse pod kontrolo !