Pozdravljeni,
Nekaj več o stopalen loku, merjenju...
Glede na napisano na forumu je lahko iskanje primerne tekaške obutve prava avantura. Pogosto tekači izvajajo teste za ugotavljanje pretirane pronacije ali supinacije z najenostavnejšim testom, to je s pomočjo odtisa stopala. Če je odtis na sredini ožji je to dobro, če ga ni, pomeni visok stopalni lok ali supinacijo, če pa je odtis na sredini zelo širok (recimo za več kot 3/4 širine sprednjega dela stopala) pa uhaja stopalo v pretirano pronacijo.
No teorija se hitro poruši, ko se pojavijo ljudje kot so etiopisjki maratonci, ki imajo med stanjem na mestu popoln "platfus" med tekom pa imajo stopalne loke kot mostove. Torej merjenje statike stopala s pomočjo statičnih metod odpade, saj stopalo in skočni sklep (gleženj) delujeta drugače med hojo ter tekom kot pa med stojo na mestu.
Zaradi tega se vse bolj uveljavljajo testi, ki analizirajo gibanje stopala med hojo ali tekom. Te so danes že splošno dostopni v nekaterih trgovinah s tekaško obutvijo. No težava teh testov je, da uporabljajo kamere, ki le olajšajo izurjenemu očesu oceno kaj se dogaja s stopalom in skočnim sklepom (gležnjem) med obremenitvijo v fazi opore. Ta analiza ima svoje omejitve, saj ne moramo dejansko videti kaj se s stopalom dogaja oz. je to zelo odvisno od človeka ki test izvaja oziroma od njegovega znanja o biomehaniki gibanja stopala in izkušenj.
V veliko pomoč je tudi ocena delovanja stopala na podlagi obrabe tekaškega copata. Praktično nam ta prosto dostopnimi načini še najbolje pove kaj se s stopalom dogaja. Podplat, ki je obrabljen bolj po zunanji strani in vedno bolj na sprednjem delu je normalno obrabljen.
Vendar pa se tekaču po vsem tem še vedno lahko dogodi, da ne najde ustrezne obutve, oziroma enostavno ne čuti težav, ki mu jih je kakšen od naštetih testov napovedal.
Gre enostavno za to, da je potrebno upoštevati več dejavnikov. Kot prvo je potrebno analizirati stopalo in skočni sklep brez obutve in z obutvijo. Kot drugo je potrebno uporabiti test, ki natančno pokaže dejansko delovanje stopala pod obremenitvijo med gibanjem. In kot tretje, potrebno je analizirati tehniko teka in konfiguracijo tekaške proge po kateri tekač teče in iskati morebitne posebnosti v tem. Nemalokrat se dogodi, da čisto novi copat s pronacijsko zaščito ne ščiti tekača, celo nasprotno lahko ga še dodatno izpostavlja poškodbi. Torej težave s stopalom je potrebno odpravljati celostno, saj le tako uspemo najti več razlogov ki lahko vodijo v težave.
Pri nas uporabljamo natančnejše meritve analize stopa
http://www.terme-krka.si/si/smarjeske/s ... e/stopalo/. Gre za to da s pomočjo posebne plošče, ki ima vgrajene senzorje analiziramo potek obremenitve stopala med hojo ali tekom. Pri tem gre za to, da se natančno vidi še kaj več kot samo pronacija in supinacija stopala. Dejansko so razvidne tudi druge šibkosti stopala, kot je nestabilna peta, ki so lahko povod še v kakšne druge poškodbe, kot so vnetja ahilove tetive, bolečine v kolenih, ponavljanje zvinov, slaba prožnost stopalnega loka...
V tekaških krogi vse preveč prevladuje mnenje, da so rešitev pred pretirano pronacijo ustrezni tekaški copati. V prvi vrsti se mora vsak športnik ne samo tekač zavarovati z ustrezno vadbo moči in gibljivosti stopala in skočnega sklepa. S tem lahko ogromno naredimo pri vzpostavitvi normalnega delovanja stopala in skočnega sklepa med tekom. Seveda to ne pomeni da ustrezni copati odpadejo, ampak to, da jih je potrebno uporabljati le kot dopolnilo k celostni vadbi in pristopu, ki ga odpravljanje težav s stopalnim lokom zahteva. Nekoliko drugačna zgodba, a vndarle nadaljevanje te, je ustrezna priprava stopala in skočnega sklepa za hitrejši tek, kjer želimo skrajšati fazo kontakta stopala s tlemi in izvesti čim bolj prožen korak, s katerim uspemo prenesti čim več kinetične energije prejšnjega koraka v nadaljnji tekaški korak. A o tem mogoče kdaj drugič
Vaš PRŠC