zerdoner napisal/-a:Za malico v službi si namreč skoraj vsak dan zmešam 80g kosmičev, 200g probiotičnega jogurta z 1% maščobe in eno banano nasekam noter ter vse skupaj zmešam. Delo, ki ga opravljam ni fizično. Sedaj sem pa nekje zasledil, da bi naj bile banane redilne.
Ena banana v kosmiče zagotovo ni redilna, jaz sem take obroke jedel vsak dan, več let. Precej ur presedim pred računalnikom, trenutno je indeks telesne mase (BMI) 21,5; največ je bil 24 in še to le dvakrat, posledica daljšega, večmesečnega prisilnega počitka zaradi poškodb (enkrat kolena, drugič plantarni fasciitis, razlog je bil seveda enak, pretiravanje). Vem, da sem v nekem obdobju jedel precej banan, ne samo eno na dan v kosmiče, ni mi škodilo.
Rollback napisal/-a:Cukra lahko hitro poješ preveč, ker ti insulin niha kot proga na UTMB, špeh se ti bo uprl, ko ga boš pojedel dovolj (insulin ne niha, ni period volčje lakote kot pri cukru)
Pravo vprašanje je, zakaj lahko poješ preveč cukra? In zakaj so nekateri stalno lačni? Mislim, da tudi tu lahko uporabimo znani forumski izrek "Vse je v glavi".
Npr, za drugi obrok po teku poješ eno 100g čokolado, zraven skodelico neslanih oreščkov, ali dozo piškotov, in se naješ. Če ti paše kombinacija sladko-slano, zmažeš zraven čokolade in oreščkov vrečko čipsa. Ko sem sit, je konec, v poln vamp ne gre več. Ker si dovolj star, veš, da ni zdravo, da bi imel vse obroke take, ravno tako ni zdravo, da bi vsak dan takole jedel, zato je naslednji obrok normalen, z veliko zelenjave. Majhnim otrokom pa starši povedo, da tako ne gre, sicer bi froci nonstop žrli junkfood, iz enostavnega razloga - sladkarije zato, ker so sladke, slane dobrote pa zato, ker so slane; ne pa zato, ker bi jim inzulin nihal. Ni nič drugače, ko če bi jedel špeh ali meso, tudi od tega se lahko zrediš do nezdravih dimenzij.
Rollback napisal/-a:Priporočam v branje karkoli od G. Taubesa: http://garytaubes.com/
in ogled tegale: http://www.youtube.com/watch?v=FSeSTq-N4U4
Sem kliknil, ampak knjige "Why We Get Fat and Good Calories, Bad Calories" jaz res ne rabim. Že naslov namiguje, da je to literatura za "Fat people", verjetno spet en tipček prodaja tisto, čemur rečemo "zdrava pamet". Pojma nimam, koliko kalorij ima hrana, nikoli se nisem ukvarjal s tem, kaj šele, da bi štel grame, kaj dam v usta.
