- 12 Apr 2009, 07:52
#177239
Tule je en tekst, ki kaže, da Erotova trditev le ni iz trte zvita. Pozorni bodite predvsem na vpeašanje o kalciju v mleku in o tem kakšen kalcij je v surovem in kakšen v kuhanem mleku. Sevda to ni noben znanstveni vir, je pa informacija, ki je lahko podlaga za kakšno nadaljnje brskanje.
"Po članku o zdravi prehrani v julijski številki Misterijev je prišlo v uredništvo kar nekaj vprašanj, ki terjajo odgovor na trditve, da so mlečni izdelki zelo nepriporočljivi, da je nezaželeno uživati kis in sladkor. Zato smo dr. Yurija Yatska povabili na pogovor, da nam to obširneje pojasni, kako in kaj je z mlekom in mlečnimi izdelki, v oktobrski številki pa bomo objavili odgovore na vprašanja o kisu in sladkorju.
Kdaj se je pojavil dvom o koristnosti mleka in mlečnih izdelkov?
Pomisleki so stari vsaj trideset let; tedaj je bilo to aktualno v ZDA. Mnenja o mleku so si nasprotujoča. Na splošno velja prepričanje, da je mleko izvrstna, zdrava in popolna hrana. Po drugi strani pa je recimo dr. Janez Rugelj pred časom v neki oddaji ocenil mleko in mlečne izdelke za škodljive.
Resnica pa je, morda, nekje na sredi?
V resničnosti ni nič absolutnega, kar bi veljalo vedno in povsod. Mleko in mlečni izdelki so lahko koristni, če se človek prehranjuje na "klasičen" način, po tradiciji, ki se je pojavila pred nekaj desetletji; malo je verjetno, da bo čez noč izginila. Če pa se človek začne prehranjevati na način, kot ustreza njegovi prebavi, tako kot smo v Misterijih že pisali, je mleko, predvsem kravje, škodljivo. In izdelki iz njega tudi.
V bolnišnici pa nam predpišejo mlečno dieto ...
V določenem primeru mlečna dieta koristi in učinkuje, v nekaterih primerih je smiselna. Ponavadi govorimo o kravjem mleku, ki vsebuje veliko količino kazeina. Tega je mogoče najti tudi v materinem mleku, a v tri tisočkrat manjši količini. Za razgradnjo kazeina človek v glavnem nima encima, razen do drugega ali tretjega leta starosti. Kazein organizem potrebuje za gradnjo velikih kosti, a v majhnih količinah. Kazein pa je znan tudi kot eno izmed najbolj kvalitetnih lepil. Prebavni trakt obloži, obloži pa tudi koščke hrane v prebavilih.
Torej izolira stene želodca in hrano, tako da želodčni sokovi nimajo dostopa do nje. Pri običajnem načinu prehranjevanja se hrana ne prebavlja, ampak gnije v prebavnem traktu, pri čemer nastajajo strupi v telesu, s tem pa tudi zdravstvene težave. Ko je človek bolan, je to še posebej škodljivo. Ob mlečni dieti pa obloga, ki se naredi na prebavnem traktu in koščkih hrane, povzroči učinek klasičnega posta. Klasični post, ko človek uživa le vodo, pa je že dolgo časa znana in koristna metoda zdravljenja.
Zakaj je post tako koristen?
Post vzpodbudi imunski sistem, saj spremeni način presnove. Zelo sprosti živčni sistem in pomiri stres, ki ga danes poznamo že skoraj vsi. Stres zmanjšuje delovanje imunskega sistema, post pa ta sistem vzpodbudi. Med postom se iz telesa izločijo strupi, kar je za telo zdravilno. Mlečna dieta pa povzroči, da je človek na postu, kljub temu da lahko veliko je. To pa je tudi edina korist mlečnih diet.
Ali lahko po uživanju mleka in mlečnih izdelkov očistimo obloge na prebavilih, da bi se izognili “postu”?
Znana sta dva načina. Če želimo, da se organizem očisti sam, bo to trajalo nekaj mesecev, sami pa si lahko pomagamo s celulozo v surovi zelenjavi. Ob mleku in mlečnih izdelkih moramo pojesti veliko surove zelenjave, današnji človek pa je zaužije desetkrat manj, kot bi jo potreboval. Če brez mleka in mlečnih izdelkov ne moremo, potem se rajši odločimo za ovčje ali kozje, kjer je kazeina do petnajstkrat manj kot v kravjem mleku. Če pazimo na pravilne kombinacije in imamo radi sir, ga lahko uživamo, saj vsebuje nekatere koristne snovi. Pojesti moramo trikrat toliko surove zelenjave kot sira.
Alergije na mleko so pogoste, alergij na maslo ali smetano pa skoraj ni. Zakaj?
Maslo in smetana sta maščobi, v katerih kazeina skoraj ni. Mleko je v naravi predvideno za prehrano dojenčkov, ne odraslih. Odrasla krava ali koza nikdar ne pijeta mleka, samo človek želi biti vse življenje dojenček. Človekov organizem le do približno tretjega leta proizvaja encim za prebavo mleka. Zato kasneje pride do alergij. Siliti starejše otroke ali odrasle z mlekom je nespametno. In še po nečem smo v naravi izjemni: v naravi nikdar ne boste videli psa ali žirafe, ki bi sesala kravo, to počnemo samo ljudje. Vsaka vrsta se mora hraniti s svojim mlekom, dojenčki torej potrebujejo materino mleko.
Mleko je pač najboljši način prehrane dojenčkov ...
Ženske pogosto zaradi izmišljene ideje, da dojenje pokvari obliko prsi, svojih otrok nočejo dojiti in velikokrat se sklicujejo na to, da jim je zmanjkalo mleka. Pogosto jim ga res zmanjka zaradi psihičnih vzrokov, ker tega ne želijo početi. To pa povzroči otrokom resne posledice, saj bi morale ženske dojiti do tretjega leta starosti otroka, saj se šele tedaj zmanjša število encimov, ki razgrajujejo mleko.
V naši družbi je to seveda nemogoče, ker mora ženska po enem letu v službo in tedaj lahko mlečni izdelki nadomestijo materino mleko. Seveda pa je vprašanje, v kakšni obliki. Pudingi, kreme z mlekom, mlečni riž, kosmiči z mlekom ali celo mlečna čokolada zagotovo niso primerni in zdravi. To seveda ne pomeni, da se je treba povsem odpovedati tem izdelkom, le paziti je treba, da to ni glavna hrana otrok.
Kakšno je pravilno uživanje mlečnih izdelkov?
Jesti jih je treba kot samostojno hrano, od prilog je primerna le kuhana zelenjava, ne pa riž, kruh, kaše in izdelki iz moke. Tudi kombinacija sadja in sira ni priporočljiva, saj se sadje zaradi vsebnosti kislin ne sme mešati z drugo hrano.
Pa vendar je mleko zakladnica vitaminov?
Da, če govorimo o surovem mleku, ki pa ga zaradi nevarnosti okužbe skoraj nihče več ne pije. Kot logičen zaključek teorije o mikrobih se je pojavila pasterizacija mleka. Nekateri strokovnjaki menijo, da pasterizacija mleku koristi, drugi, da ne, ker uniči večino vitaminov, ki so v mleku. V zadnjem času je vse več podatkov, da toplotna obdelava mleka povzroči razpad molekul vitaminov. Po pasterizaciji mleko vsekakor ni tako polnovredno, kot je bilo pred njo, saj se pri tem uniči skupina mlečnokislinskih bakterij, ki so v mleku nujno prisotne kot obrambni sistem mleka pred delovanjem drugih bakterij.
To povzroči razvoj bakterij, ki povzročajo gnitje. Po pasterizaciji naredijo še homogenizacijo mleka in dodajo različne snovi, ki mleko ohranijo dlje časa. Če gre za mleko, ki traja tri, štiri dni, potem je to še razumljivo, nenavadno pa se mi zdi mleko, ki je obstojno nekaj mesecev, saj mora vsebovati dodatke, ki to omogočajo. Če je to dobro za človeka ali ne, pa je seveda drugo vprašanje. Človek se mora nasloniti na svoje izkušnje in na logiko in se sam odločiti.
Za mleko pravijo, da je važen vir kalcija, mnogi trdijo, da to ni res. Res pa je ...?
To je res - in ni res. V litru mleka je 600 mg kalcija, odrasel človek ga potrebuje 900 mg. A v kakšnem mleku? V surovem! Po toplotni obdelavi se oblike molekul, kjer je kalcij, spremenijo. V naravi ni bilo predvideno, da bi mleko kuhali, in živali tega ne počnejo. Toplotno obdelan kalcij se po nekaterih virih spremeni in ni razgradljiv, ustvarja obloge na kosteh in povzroča osteoporozo, tako vsaj menijo nekateri znanstveniki in verjetno imajo razlog, da to trdijo. S stališča biokemije se kalcij res spremeni in telo ga sprejme težje kot neobdelanega. Kalcij lahko dobimo tudi drugje: v sadju, zelenjavi, oreščkih, lešnikih, sezamu ...
Je koristno nadomestiti maslo z rastlinskimi maščobami, margarino?
Ne. Rastlinske maščobe po vsej mogoči obdelavi nimajo skoraj nič skupnega z rastlinskim oljem, iz katerega jo delajo. Če želite namaz na kruh, vzemite maslo, če pa bi radi kaj spekli, je boljša margarina, saj maslo ob toplotni obdelavi izgubi vse vitamine, hitro oksidira in postane strupeno.
Ko govorimo o maščobi, se pogosto bojimo kalorij ...
Kalorije so pomembne le, če gre za peč. Če jemo nepravilno kombinirano, težko ali neprebavljivo hrano, nastane v telesu sluz; mimogrede, povzroča jo tudi mleko in izdelki iz bele moke. Ta je škodljiva in če smo velikokrat prehlajeni, nas boli grlo, imamo astmo ali ženske beli tok, je to povezano s preveliko količino sluzi.
Problem teže je pri ljudeh ponavadi povezan s sluzjo in ne z maščobo. To so dokazali s poskusi. Maščobe same po sebi niso škodljive, škodljive so le v nepravilnih kombinacijah. Če hrano nepravilno mešamo in ta v telesu gnije, je res potrebno uživati manj mastno hrano, ker v tem primeru maščoba zavira prebavo. Zato je treba ob mastni hrani jesti surovo zelenjavo, ki pospešuje prebavo.
Kaj pa holesterol?
Holesterola ni ne v olju ne v maslu in ne v slanini. Če jeste kruh z brezmesno slanino, nikdar ne boste imeli holesterola. Holesterol povzročajo problemi v presnovi, ko hrana v telesu gnije. Holesterol iz hrane živalskega izvora se ne more nalagati v telesu kot človeški holesterol, saj gre za različni snovi. Če bi bilo to enako, bi lahko živalske organe presajali ljudem. Holesterol je posledica "stare, dobre klasične" prehrane.
Naj se torej mleku in mlečnim izdelkom odrečemo ali ne?
Ljudje so vedno uživali oboje in verjetno bodo to vedno počeli, seveda pa je treba paziti na to, kako tovrstno hrano uživamo. Še posebej je treba paziti na hrano otrok, za to pa so odgovorni odrasli. Če ga ne moremo hraniti z materinim mlekom, poskusimo s kozjim ali ovčjim. Če pa otrok mleka ne mara, ni nič hudega, saj ga je mogoče nadomestiti s sadjem, naravnimi sokovi in zelenjavo. Otroke je treba naučiti pravilno jesti. Zavedati pa se moramo tudi, da v naravi čudežev ni in če se obrnemo proti njej, nas poplača s težavami ali boleznimi."
Tudi na korenček gre.
Zdaj me lahko mirne duše pohodite 
