Dobro, poročila niste odprli
pa vseeno.
Eden lepših tekov v tej sezoni nasploh. Zmagal sem trikrat, Prvič, ko sem uspel prepričati del žlahte, da se udeleži teka, drugič, ko smo končali krajšo progo in tretjič, ko sem zdivjal še dva kroga-prostovoljno.
Moji dve žlahtnici sta nervozno pričakali začetek. Trema jih je vidno zdelovala
Nečakonja je s svojim spremljevalcem prav nič začetniško oddirjala naprej, sam sem s svojo sestro umirjeno diktiral tempo in jo zaviral, da ni na štartu preveč potegnila. To se je vseeno zgodilo,
, zopet malo umirjenega tempa in finiš do cilja. Uspelo je. (Bravo Tjaša, bravo Damjana)
Medalja okoli vratu, dve tri besede z zlatim olimpijcem in ideja ki je zorela v moji glavi cel prvi krog-da oddelam še enega, ni kaj adijo in gremo. Koleno ni dajalo nikakršnih znakov, da noče sodelovati, zato sem odtekel celo dolgo progo in skoraj dobil še eno medaljo.
Super dan se je nadaljeval, ko sta udeleženki povedali, da sta zadovoljni in ponosni sami nase. Jaz tudi.
Ansambel z čudnim imenom a z zanimivim stilom je raztural med prehranjevanjem, podelitev je bila expres, razumljivo, vročina je popustila.
Veseljakinji Loni in Maca nista manjali, še nekaj tekačev je bilo v majici iz Palmanove, seveda Laufer, zraven je bil tudi mož zelo podoben dedku Mrazu-že ve kdo. Večer se je nadaljeval z obiskom sorodnikov, prav tako drugi dan, še obisk Hervisove poslovalnice v Celju in povratek v kraje z burjo.
Štartna številka z podpisom zlatega olimpijca tudi nekaj velja.
Bravo Krško, Krško je zakon.
Vrnitev v letu 2009 obvezna.
.Še največja težava je bil mraz po končanem teku,očitno je tudi organizatorje zeblo v prste, zato je bilo tudi precej tiskarskih napak, ki pa jih je moderator spretno rešil.
Tomaž
