Pozdrav!
Vem, je ze malo mimo ampak oranzni slon se je odlocil, da bo danes malo vdihnil.

Ja, vem, traja predno se stvari zvrstijo ampak FIFO je neizprosen.
Ce ste ze pozabili bil je lep in topel septemberski popoldan, ko se je na Kodeljevem teklo. He, he, se je poznalo, da ljudi firbec matra, kaj so naredili cez poletje in ali je ves tisti znoj prinesel kaksen napredek. V zenskem delu TF-ja je obilo pozornosti pozela tabela z vrednostmi kozne gube in oceno skupnega rezultata.

Moski del TF-ja se je raje posvecal razlicnim lepim pogledom na floro in favno, ki je obilno cvetela in dehtela na stadionski travi. Evo, takoj mi je padel na misel Stasin izrek o travi.

Naval je kar malo presenetil strokovne sodelovce, ki so zadevo pripravili in tudi doktor je bil cisto slabe volje, ker je moral sedet tam na soncku in ljudem merit tlak in utirp rocno.

Boscek se mi je cisto zasmilil.

Eh, kaj hocemo skozi trpljenje v lepse zivljenje.

Prijetna druzba Tf-ja in kamera so me cisto zavedli, da bi skoraj pozabil, da je treba tudi tect. Sem se sicer nekaj grebel, da bi mi uspelo priti v skupino skupaj z Luckom, ampak mi ni ratalo.

Skratka komaj sem se uspel zrinit na progo. Takoj po startu sem padel v en cisto drug svet, kjer me je skrbelo samo to, da sem prehitro potegnil in me bo na koncu zmanjkalo. Res sem uspel popolnoma izklopit zunanji svet. Nic ni ostalo ne zvok ne slika, samo jaz, dihanje, proga in ura. Vse se je potopilo na raven blagega sumenja zraka v slonjih usesih.

Tudi case, ki jih je sporocal starter sem zaznaval nekje v ozadju, kot da se me ne ticejo. Stelo je samo tisto kar sem videl na uri in bil sem jako zadovoljen. Uspelo mi je vec ali manj drzat enakomeren tempo vseh set krogov, uspelo mi je popravit cas s pomladnega testiranja in iskreno povedano naslednji dan nisem niti malo cutil, da sem kaj tekel po stadionu, kar tudi ni zanemarljivo.
Torej, hvala vsem za res lep popoldan in zgodnji vecer. HVALA!
lp, oranzni slon
p.s.: dpop hvala za res lepe slike.

Eto, mojih 5 dkg pasje radosti.
