- 06 Maj 2010, 16:01
#222838
Spoštovani kolegi sotekači, zgodbo vam posredujem v celoti, tako, kot sem jo obdelal za medije:
Po transplantaciji zdaj dobrodelnost
Metalografski tehnik jeseniškega jeklarskega podjetja Acroni Miloš Jenkole pove: »Človeku, ki se mu je takrat življenjska nit pretrgala, meni pa je omogočil ozdravitev, sem se v sebi velikokrat zahvalil in se odločil, da dobro vrnem z dobrim.« Pred dnevi je praznoval 38. rojstni dan. On, žena in njegovi dve hčerkici, vsi so praznovali. Ko se obrne čez ramo v preteklost, se še posebno spomni svoje desete, jubilejne krvodajalske akcije.
»Ko sem bil desetič na krvodajalski akciji, bilo mi je 24 let, sem dobil značko, čez par dni pa še pošto z infekcijske klinike. Sumili so, da imam hepatitis C. Takrat presejalni testi niso bili tako natančni kot danes. Hodil sem na redno kontrolo v Ljubljano, nikoli pa mi niso postavili končne diagnoze. Težav z zdravjem nisem imel nikoli, niti prej niti pozneje,« pravi Jeseničan. Tri leta bo tega, sredi julija 2007 je postal rumen: »Koža, oči, vse je bilo rumeno. Odšel sem v jeseniško bolnišnico, kjer so mi po natančnih preiskavah določili diagnozo, ki se glasi primarni sklerozantni holangitis, neke vrste avtoimuna bolezen. Zdravniki so mi povedali, da bom moral na transplantacijo jeter.« Šok je bil popoln. Sledili so postopki priprave na presaditev organa. Leta 2008 so ga prvič klicali zaradi presaditve jeter, a organ ni bil primeren. Devetega junija 2009 so ga še enkrat poklicali in nemudoma je bila opravljena transplantacija. Po presaditvi organa je sledilo okrevanje, ki je trajalo do 23. aprila letos. Spet je lahko začel delati v podjetju Acroni in se vrnil k družini in normalnemu življenju. Skupaj s prijatelji, ki so mu poleg družine med okrevanjem stali ob strani, se je odločil, da bodo letos naredili nekaj za te, ki potrebujejo pomoč. Tako je nastal projekt s kratkim imenom Štafeta Vajnež–Pineta.
» 11. avgusta letos bomo povezali najvišjo točko občine Jesenice, vrh Vajneža na višini 2104 metrov, z otroškim letoviščem Pineta, ki ga ima v lasti občina Jesenice, in to s štafetnim tekom. Vendar to ne bo samemu sebi namenjen tek kot pustolovščina sodelujočih, temveč dobrodelni tek, ob katerem se bodo zbirala sredstva za otroke, ki zaradi socialne ogroženosti še nikoli niso letovali na morju. Od Društva prijateljev mladine Jesenice bom prejel seznam otrok in njim bomo donirali vsa pridobljena sredstva,« razloži Jenkole.
Ker je v dobrodelni skupini Vajnež–Pineta nekaj članov gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, so aprila priredili dobrodelno gledališko igro Od kraja do raja. Že prej so se jim po posredovanih prošnjah za pomoč oglasili podjetniki in firme iz jeseniške občine in okoliških ter začeli nakazovati sredstva za pomoč otrokom, idejo je podprlo tudi največje jeseniško podjetje Acroni.
»Tekačev in spremljevalcev je skupaj 27. Jeseničani so nas sprva gledali precej čudno, ko smo začeli tekaške treninge po mestu,« pravi Miloš. Po nekaj tednih meščani že po malem vedo, zakaj se fantje in nekaj deklet, večina nikoli ni trenirala teka, potijo kot najbolj plemenita dirkalna kljuseta in nabirajo kondicijo. »Do danes smo že vsi odtekli vsaj deset kilometrov v enem kosu. Eni trenirajo v skupini, drugi raje solirajo,« pravi 38-letnik, ki teče skoraj vsak dan. Tudi sodelujoči bodo prispevali denarna sredstva, vsak od tekačev in spremljevalcev bo za vsak pretečeni kilometer dal v sklad dva evra. Glede na razdaljo skoraj 250 kilometrov bo tudi njihov prispevek spodoben. Miloš Jenkole in prijatelji iz skupine Vajnež–Pineta se nadejajo, da bo akcija omogočila letovanje vsaj dvajsetimi otrokom: »Če nam na pomoč priskoči še kakšen posameznik ali podjetje iz Slovenije, ki bodo to prebrali v vašem časopisu, pa bo skupina še večja in prepričan sem, da še bolj razigrana in smejoča.«
Športniki so darovali oblačila
Ob začetku akcije Vajnež–Pineta se je porodila ideja o povezavi z nekaterimi znanimi jeseniškimi in slovenskimi športniki. »Sklad za letovanje otrok bo obogaten z izkupičkom dobrodelne dražbe športnih oblačil in opreme, ki so jo za ta namen darovali športniki. Organizirana bo 22. maja letos v jeseniškem kinematografu ob 20. uri, prej pa se bo ves dan ob kinu odvijal program v sklopu jeseniškega dneva mladosti z nastopi nekaj priznanih glasbenih skupin. Naj kot zanimivost dodam, da se je za artikle pojavilo precej veliko zanimanje,« nam je povedal Miloš Jenkole in nato predal seznam športnikov, ki so se odločili za pomoč dobrodelni akciji. Svoje hokejske drese moštva Dunaja sta prispevala brata David in Marcel Rodman, Tomaž Razingar je odstopil dres domačega moštva Acronija, vratar Robert Kristan je iz Hrvaške poslal dres najbolj gledane ekipe lige EBEL Medveščaka, branilec Miha Rebolj je odstopil dres finskega moštva SaiPa Lappeenranta, ko je igral za njih, njegov poklicni kolega Aleš Kranjc pa je uredil palico s podpisi reprezentantov s svetovnega prvenstva v Ljubljani, ko so se uvrstili v skupino A, prav tako je palico in hokejske rokavice za dražbo podaril legendarni center reprezentance Ivo Jan. Hokejsko ponudbo na dražbi bo bogato zaokrožila pošiljka iz Los Angelesa, od koder je Anže Kopitar posredoval originalni dres NHL s svojo po vsej Severni Ameriki prepoznavno številko 11. Z druge strani sveta, iz Rusije, je na Jesenice pripotoval dres evroligaškega košarkarskega prvaka CSKA, ki ga je podaril Matjaž Smodiš, kolesar Tadej Valjavec je podaril kolesarsko majico moštva AG2R z lanske Vuelte, alpska smučarja Mitja Valenčič in Bernard Vajdič sta podarila olimpijske bunde Vancouver 2010, Denis Bakonić je s sebe slekel dres slovenske reprezentance v floorballu, srednji bloker Matej Vidič iz moštva ACH Volley z Bleda je dodal evroligaški odbojkarski dres, ker se bo teklo, pa je tekaški dres, ki je v enem kosu premagal 246 kilometrov iz Aten v Šparto, posredoval tudi najbolj znani slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje.
Otroci za otroke
Eden od otrok sodelujočih je pred dnevi dejal mamici, da bi tudi on rad pomagal vrstnikom. Podaril bi jim svojo igračo, da bi se z njo lahko igrali na počitnicah. Ker odlični zgledi najbolj vlečejo, so sodelujoči v akcijo vključili tudi otročiče. Vsak od njih bo na skupnem druženju daroval najmanj eno igračo, ki se ji lahko odpove, ali pa jo bo kupil iz svojih prihrankov. Z otroki, ki bodo šli na letovanje z denarjem od teka od Vajneža do Pinete, bo tako šel tudi velik kovček igrač.
Če imate občutek, da lahko pomagate pri projektu, v katerem nas sodeluje 27 Jeseničanov, potem se lahko obrnete na Miloša (041/438-161) ali pa z evrom, dvema ali kakšnim več sledite tem podatkom dobrodelnega računa št.: TRR 07000-0000467630 odprtega pri Gorenjski banki d.d. Kranj. Mimogrede, naša tekaška grupica, ki se kolovrati po Učni poti in okoli Mošenj ter Zapuž v tekaških copatih, bo v kratkem pretekla desetko, vsak od nas pa bo dal za vsak kilometer po evro. Če nam lahko kdo sledi s podobno pobudo, se vam že sedaj toplo zahvaljujem!
Po transplantaciji zdaj dobrodelnost
Metalografski tehnik jeseniškega jeklarskega podjetja Acroni Miloš Jenkole pove: »Človeku, ki se mu je takrat življenjska nit pretrgala, meni pa je omogočil ozdravitev, sem se v sebi velikokrat zahvalil in se odločil, da dobro vrnem z dobrim.« Pred dnevi je praznoval 38. rojstni dan. On, žena in njegovi dve hčerkici, vsi so praznovali. Ko se obrne čez ramo v preteklost, se še posebno spomni svoje desete, jubilejne krvodajalske akcije.
»Ko sem bil desetič na krvodajalski akciji, bilo mi je 24 let, sem dobil značko, čez par dni pa še pošto z infekcijske klinike. Sumili so, da imam hepatitis C. Takrat presejalni testi niso bili tako natančni kot danes. Hodil sem na redno kontrolo v Ljubljano, nikoli pa mi niso postavili končne diagnoze. Težav z zdravjem nisem imel nikoli, niti prej niti pozneje,« pravi Jeseničan. Tri leta bo tega, sredi julija 2007 je postal rumen: »Koža, oči, vse je bilo rumeno. Odšel sem v jeseniško bolnišnico, kjer so mi po natančnih preiskavah določili diagnozo, ki se glasi primarni sklerozantni holangitis, neke vrste avtoimuna bolezen. Zdravniki so mi povedali, da bom moral na transplantacijo jeter.« Šok je bil popoln. Sledili so postopki priprave na presaditev organa. Leta 2008 so ga prvič klicali zaradi presaditve jeter, a organ ni bil primeren. Devetega junija 2009 so ga še enkrat poklicali in nemudoma je bila opravljena transplantacija. Po presaditvi organa je sledilo okrevanje, ki je trajalo do 23. aprila letos. Spet je lahko začel delati v podjetju Acroni in se vrnil k družini in normalnemu življenju. Skupaj s prijatelji, ki so mu poleg družine med okrevanjem stali ob strani, se je odločil, da bodo letos naredili nekaj za te, ki potrebujejo pomoč. Tako je nastal projekt s kratkim imenom Štafeta Vajnež–Pineta.
» 11. avgusta letos bomo povezali najvišjo točko občine Jesenice, vrh Vajneža na višini 2104 metrov, z otroškim letoviščem Pineta, ki ga ima v lasti občina Jesenice, in to s štafetnim tekom. Vendar to ne bo samemu sebi namenjen tek kot pustolovščina sodelujočih, temveč dobrodelni tek, ob katerem se bodo zbirala sredstva za otroke, ki zaradi socialne ogroženosti še nikoli niso letovali na morju. Od Društva prijateljev mladine Jesenice bom prejel seznam otrok in njim bomo donirali vsa pridobljena sredstva,« razloži Jenkole.
Ker je v dobrodelni skupini Vajnež–Pineta nekaj članov gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, so aprila priredili dobrodelno gledališko igro Od kraja do raja. Že prej so se jim po posredovanih prošnjah za pomoč oglasili podjetniki in firme iz jeseniške občine in okoliških ter začeli nakazovati sredstva za pomoč otrokom, idejo je podprlo tudi največje jeseniško podjetje Acroni.
»Tekačev in spremljevalcev je skupaj 27. Jeseničani so nas sprva gledali precej čudno, ko smo začeli tekaške treninge po mestu,« pravi Miloš. Po nekaj tednih meščani že po malem vedo, zakaj se fantje in nekaj deklet, večina nikoli ni trenirala teka, potijo kot najbolj plemenita dirkalna kljuseta in nabirajo kondicijo. »Do danes smo že vsi odtekli vsaj deset kilometrov v enem kosu. Eni trenirajo v skupini, drugi raje solirajo,« pravi 38-letnik, ki teče skoraj vsak dan. Tudi sodelujoči bodo prispevali denarna sredstva, vsak od tekačev in spremljevalcev bo za vsak pretečeni kilometer dal v sklad dva evra. Glede na razdaljo skoraj 250 kilometrov bo tudi njihov prispevek spodoben. Miloš Jenkole in prijatelji iz skupine Vajnež–Pineta se nadejajo, da bo akcija omogočila letovanje vsaj dvajsetimi otrokom: »Če nam na pomoč priskoči še kakšen posameznik ali podjetje iz Slovenije, ki bodo to prebrali v vašem časopisu, pa bo skupina še večja in prepričan sem, da še bolj razigrana in smejoča.«
Športniki so darovali oblačila
Ob začetku akcije Vajnež–Pineta se je porodila ideja o povezavi z nekaterimi znanimi jeseniškimi in slovenskimi športniki. »Sklad za letovanje otrok bo obogaten z izkupičkom dobrodelne dražbe športnih oblačil in opreme, ki so jo za ta namen darovali športniki. Organizirana bo 22. maja letos v jeseniškem kinematografu ob 20. uri, prej pa se bo ves dan ob kinu odvijal program v sklopu jeseniškega dneva mladosti z nastopi nekaj priznanih glasbenih skupin. Naj kot zanimivost dodam, da se je za artikle pojavilo precej veliko zanimanje,« nam je povedal Miloš Jenkole in nato predal seznam športnikov, ki so se odločili za pomoč dobrodelni akciji. Svoje hokejske drese moštva Dunaja sta prispevala brata David in Marcel Rodman, Tomaž Razingar je odstopil dres domačega moštva Acronija, vratar Robert Kristan je iz Hrvaške poslal dres najbolj gledane ekipe lige EBEL Medveščaka, branilec Miha Rebolj je odstopil dres finskega moštva SaiPa Lappeenranta, ko je igral za njih, njegov poklicni kolega Aleš Kranjc pa je uredil palico s podpisi reprezentantov s svetovnega prvenstva v Ljubljani, ko so se uvrstili v skupino A, prav tako je palico in hokejske rokavice za dražbo podaril legendarni center reprezentance Ivo Jan. Hokejsko ponudbo na dražbi bo bogato zaokrožila pošiljka iz Los Angelesa, od koder je Anže Kopitar posredoval originalni dres NHL s svojo po vsej Severni Ameriki prepoznavno številko 11. Z druge strani sveta, iz Rusije, je na Jesenice pripotoval dres evroligaškega košarkarskega prvaka CSKA, ki ga je podaril Matjaž Smodiš, kolesar Tadej Valjavec je podaril kolesarsko majico moštva AG2R z lanske Vuelte, alpska smučarja Mitja Valenčič in Bernard Vajdič sta podarila olimpijske bunde Vancouver 2010, Denis Bakonić je s sebe slekel dres slovenske reprezentance v floorballu, srednji bloker Matej Vidič iz moštva ACH Volley z Bleda je dodal evroligaški odbojkarski dres, ker se bo teklo, pa je tekaški dres, ki je v enem kosu premagal 246 kilometrov iz Aten v Šparto, posredoval tudi najbolj znani slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje.
Otroci za otroke
Eden od otrok sodelujočih je pred dnevi dejal mamici, da bi tudi on rad pomagal vrstnikom. Podaril bi jim svojo igračo, da bi se z njo lahko igrali na počitnicah. Ker odlični zgledi najbolj vlečejo, so sodelujoči v akcijo vključili tudi otročiče. Vsak od njih bo na skupnem druženju daroval najmanj eno igračo, ki se ji lahko odpove, ali pa jo bo kupil iz svojih prihrankov. Z otroki, ki bodo šli na letovanje z denarjem od teka od Vajneža do Pinete, bo tako šel tudi velik kovček igrač.
Če imate občutek, da lahko pomagate pri projektu, v katerem nas sodeluje 27 Jeseničanov, potem se lahko obrnete na Miloša (041/438-161) ali pa z evrom, dvema ali kakšnim več sledite tem podatkom dobrodelnega računa št.: TRR 07000-0000467630 odprtega pri Gorenjski banki d.d. Kranj. Mimogrede, naša tekaška grupica, ki se kolovrati po Učni poti in okoli Mošenj ter Zapuž v tekaških copatih, bo v kratkem pretekla desetko, vsak od nas pa bo dal za vsak kilometer po evro. Če nam lahko kdo sledi s podobno pobudo, se vam že sedaj toplo zahvaljujem!
---> Васи́лий Григо́рьевич За́йцев <---
, ker nismo dali nobenega komentarje.Ideja je zelo dobra, pohvalna....vsa čas vam...z veseljem bi se vam pridružila...verjetno tudi drugi, daj jim malo časa...odziv bo.... 
spletna stran:
fajn....