- 24 Jun 2013, 15:57
#308521
Poročilo
Ja, dobro je bilo. Predvsem pa vroče.
Začelo se je že v soboto, ko sem bil na čagi in se nezdravo prehranjeval (meso in veliko čilija) do poznih večernih ur.
Nedeljsko jutro se je začelo odlično. Pred startom se srečamo vseh 5 konkurentov za 8 ur. Izvem, da je Samuraj napovedal, da me je prišel premagat. Odlično, začelo se je torej že pred startom. Upal sem, da se je moja utrujenost od GM4O že razkadila iz mišic. Ne bom se pustil ... Sprejel sem izziv.
Tempo v prvih km je bil kar prehiter za 8 ur. Drevenšek in Pivec potegneta še hitreje, medtem ko se Horvat (Samuraj), Ferčič Srečko in jaz stalno izmenjujemo na vidni razdalji. Postajalo je peklensko vroče. Voda na stojnici je imela sprva okrog 30°C. kasneje je bila malo hladnejša, vendar zame še vedno pretopla. Par minut pred drugo menjavo štafetarjev moram zaviti v dixija. Dragocene minute so pretekle. Samuraj je ustvaril nekaj prednosti, medtem ko se je Srečko tačas malo porihtal v »boxu« in kmalu spet drviva naprej. Ure tečejo, a Samuraja ne ujameva. Zgleda, da smo na enaki frekvenci.
Čez uro in pol se ponovi moja zgodba z dixijem. Samuraj še povečuje prednost, Srečko pa se prime Tomaža Pivca in potem vseskozi skupaj krožita. Drevenšek je tačas, zaradi težav s tetivo, najprej malo počival in nato tudi prenehal s tekom.
Dehidracija je bila na poti. V peti uri teka si privoščim en izotonik v zeleni pločevinki. Verjetno zato, ker mi ne uspe ujeti Samuraja. Nato ponovno potegnem v prejšnjem tempu, zasledovalni nagon pa je na vrhuncu. Samuraj je pred menoj za dobrih šest minut, kar za tri ure in pol teka, kolikor ji še do konca, niti ni tako veliko. Dve minuti na uro moram notri spravit. Dva ali tri kroge malo pritisnem in ponovno se pozaninam za razliko. Ja, tako sem razmiljal. Ne morem verjeti, zaostanek se ni nič zmanjšal. Potem par krogov popustim in tudi v spodnjem senčnem delu malo hodim. Po par krogih izvem, da je razlika še vedno enaka. Kako je to mogoče, spet mapo pospešim, vendar … razlika je bila vedno okrog 6 minut, različna vsakokrat le v okvirju 30 sekund.
Uro in pol pred koncem se odločim, da preneham z zasledovanjem, ter se prepustim kroženju v okvirju dobrega počutja. Uspelo mi je. Vključim še en krog hoje z izotonikom v zeleni pločevinki. Treba se je hidrirat. Ves dan je strašansko pripekalo sonce, tudi v trenutkih, ko je bilo oblačno. Škoda, da nimam montiranega merilca pretoka tekočine. Me prav zanima, koliko tekočine je steklo na tej tekmi skozi pore na koži. Še posebej hvala za vsak kozarček hladne vode.
V štartno-ciljnem prostoru je bilo vedno zelo dobro vzdušje. Štafetarji, med katerimi je bilo največ TAO-vcev, so bili navijaško nastrojeni. Prav lušno je bilo.
Kmalu se je tekma iztekla, kot bi mignil. Moja zmaga je bila slana in grenka. Srečko, ki je prve ure tekel z menoj, je utekel daleč naprej in bil končno drugi, takoj za Pivcem. Odlično tretje mesto je dosegel Samuraj. Čestitke dečki.
Izjava dneva: Po tekmi mi pravi Samuraj: »Zdravko, ti si moj najljubši sovražnik«.
Statistika: Okrog 28 m skupne višinske razlike je bilo na krog. Tako se je v mojih 54 krogih nabralo za recimo 1.512 vm in 72,9 km dolžine.
Pravi užitek je bilo osem ur gledati štafetne tekače.
Čestitke vsem udeležencem za prestajanje »pekla« sredi teh vročih ulic in hvala za odlično vzdušje.
Ja, dobro je bilo. Predvsem pa vroče.
Začelo se je že v soboto, ko sem bil na čagi in se nezdravo prehranjeval (meso in veliko čilija) do poznih večernih ur.
Nedeljsko jutro se je začelo odlično. Pred startom se srečamo vseh 5 konkurentov za 8 ur. Izvem, da je Samuraj napovedal, da me je prišel premagat. Odlično, začelo se je torej že pred startom. Upal sem, da se je moja utrujenost od GM4O že razkadila iz mišic. Ne bom se pustil ... Sprejel sem izziv.
Tempo v prvih km je bil kar prehiter za 8 ur. Drevenšek in Pivec potegneta še hitreje, medtem ko se Horvat (Samuraj), Ferčič Srečko in jaz stalno izmenjujemo na vidni razdalji. Postajalo je peklensko vroče. Voda na stojnici je imela sprva okrog 30°C. kasneje je bila malo hladnejša, vendar zame še vedno pretopla. Par minut pred drugo menjavo štafetarjev moram zaviti v dixija. Dragocene minute so pretekle. Samuraj je ustvaril nekaj prednosti, medtem ko se je Srečko tačas malo porihtal v »boxu« in kmalu spet drviva naprej. Ure tečejo, a Samuraja ne ujameva. Zgleda, da smo na enaki frekvenci.
Čez uro in pol se ponovi moja zgodba z dixijem. Samuraj še povečuje prednost, Srečko pa se prime Tomaža Pivca in potem vseskozi skupaj krožita. Drevenšek je tačas, zaradi težav s tetivo, najprej malo počival in nato tudi prenehal s tekom.
Dehidracija je bila na poti. V peti uri teka si privoščim en izotonik v zeleni pločevinki. Verjetno zato, ker mi ne uspe ujeti Samuraja. Nato ponovno potegnem v prejšnjem tempu, zasledovalni nagon pa je na vrhuncu. Samuraj je pred menoj za dobrih šest minut, kar za tri ure in pol teka, kolikor ji še do konca, niti ni tako veliko. Dve minuti na uro moram notri spravit. Dva ali tri kroge malo pritisnem in ponovno se pozaninam za razliko. Ja, tako sem razmiljal. Ne morem verjeti, zaostanek se ni nič zmanjšal. Potem par krogov popustim in tudi v spodnjem senčnem delu malo hodim. Po par krogih izvem, da je razlika še vedno enaka. Kako je to mogoče, spet mapo pospešim, vendar … razlika je bila vedno okrog 6 minut, različna vsakokrat le v okvirju 30 sekund.
Uro in pol pred koncem se odločim, da preneham z zasledovanjem, ter se prepustim kroženju v okvirju dobrega počutja. Uspelo mi je. Vključim še en krog hoje z izotonikom v zeleni pločevinki. Treba se je hidrirat. Ves dan je strašansko pripekalo sonce, tudi v trenutkih, ko je bilo oblačno. Škoda, da nimam montiranega merilca pretoka tekočine. Me prav zanima, koliko tekočine je steklo na tej tekmi skozi pore na koži. Še posebej hvala za vsak kozarček hladne vode.
V štartno-ciljnem prostoru je bilo vedno zelo dobro vzdušje. Štafetarji, med katerimi je bilo največ TAO-vcev, so bili navijaško nastrojeni. Prav lušno je bilo.
Kmalu se je tekma iztekla, kot bi mignil. Moja zmaga je bila slana in grenka. Srečko, ki je prve ure tekel z menoj, je utekel daleč naprej in bil končno drugi, takoj za Pivcem. Odlično tretje mesto je dosegel Samuraj. Čestitke dečki.
Izjava dneva: Po tekmi mi pravi Samuraj: »Zdravko, ti si moj najljubši sovražnik«.
Statistika: Okrog 28 m skupne višinske razlike je bilo na krog. Tako se je v mojih 54 krogih nabralo za recimo 1.512 vm in 72,9 km dolžine.
Pravi užitek je bilo osem ur gledati štafetne tekače.
Čestitke vsem udeležencem za prestajanje »pekla« sredi teh vročih ulic in hvala za odlično vzdušje.
Iz takšne snovi smo, kot naše sanje … saj vse je v glavi, čuj
