En kratek zapis sobotnega dogajanja s podnaslovom " Kako so se Kamničani znašli na Pečkah "
Neznan konec Slovenije, z imenom Bistrica ob Dravi nam je že nekaj tednov hodil po glavi in kaj hitro smo se štirje prijatelji istih misli odločili, od sobote naprej ne bo več tako.
Igor, Rudi, Vinko in Andrej smo se ob šesti uri napokali v dva avtomobila in via Vransko - smer Maribor in končni cilj Log pri Bistrici. Prve dva z malo bolj tekmovalnimi cilji, Vinko in jaz pa s starim že malo obrabljenim " Važno je sodelovati in biti med boljšimi v najtežji kategoriji ". Ker nismo vedeli točno koliko se bomo zamudili na poti, smo bili seveda na cilju krepko pred organizatorji. Smo za trenutek pomislili, da nismo dolino falili? Prvi na katere smo naleteli so nam prijazno povedali, da to kar iščemo je tu in da ni bojazni, da bi ostali sami. Počasi smo spoznali prihajajoče tekmovalce, največ domačinov in bližnjih okoličanov, potem je iz našega konca prišel še Tonek in kasnejši zmagovalec Deyan

Ker sem družaben tip sem vedel, da se bomo z večino kmalu spoznali in ob koncu šest urne tekme smo bili kot, da se poznamo že iz davnih časov. Eden pozna drugega in drugi tretjega in kmalu spoznamo, da je Slovenija majhna, čeprav še pred nekaj urami nismo vedeli kje je Log. Da ne bo poročilo predolgo začnimo s tekmo. Par osnovnih navodil

Tu je smer in tam je hrib in kdo bo prej gor naj pohiti da bo tudi dol tako in Start. Prvi so imeli že po sto metrih devetdeset metov prednosti

" orka motorka "tole bo pa danes hitro. Nič tudi zadaj se kaj dogaja in smo šli po ravnini v breg prislonjeni. Ker nisem imel visokih ciljev sem veliko opazoval, fotografiral in malo snemal. Prvi krog je hitro minil, čeprav so nekateri vmes naredili tri in tri je bil moj končni cilj, s tem da sem četrti vzpon, ki seveda ni štel naredil z avtom, da sem prijatlom ruzake gor peljal. Še cesta okoli je strma, kaj šele diretisima. Kaj se je dogajalo pri vzponih in spustih vedo samo nastopajoči. Gor je šlo hitreje kot normalen človek teče po ravnem, dol je šlo pa

ja saj ni drugega izraza kot na glavo. Ure so minevale in tekma je tekla in ker sem na začetku napisal, da bo poročilo kratko, naj na koncu še enkrat omenim zahvalo vsem nastopajočim v sobotni zgodbi. Hvala ker smo lahko spoznali lepote vašega dela Pohorja in nasvidenje čez leto dni. Če vam bo kaj dolgčas in če boste po naših koncih kaj hodili, pa vabljeni na našega Svetega Primoža nad Kamnikom kjer je naš bazni tabor. Je bilo tako lepo, da se na poti domov tudi domotožnim ni mudilo. Zadnja postojanka pod Skalco v Kamniku in...

poklon vsem za vsak vzpon in vsako srečanje
lp Andrej