V pomanjkanju tekem pri nas, sem bil letos že drugič čez mejo. 11. 7. je bil dan za metek, ki sem ga izredno lepo izkoristil. Prav posebno sem hvaležen Timoteju, ki je že pred meseci poskrbel za prijavo, plačilo in druge formalnosti. Ker je pot do Heiligenbluta kar dolga, sva s Primožem štartala že ob peti uri in ob pol osmi pristala v parkirni hiši blizu štartnega prostora. Zaradi obilice tekmovalcev smo se v strmino podajali v intervalih, zato posebnega drena ni bilo čutiti. Prav prijetno hladno vreme je zdržalo do tri km pred ciljem, ko nas je začelo namakati. To me je še bolj podžgalo, motor je delal na polnih obratih, v zadnji strmini, nad nekdanjim ledenikom Pasterca, sem tekmovalce prehiteval kot po tekočem traku

.
Kljub navidezni višini je večina proge precej ravninske, zaradi nočnega dežja je bilo tudi precej blata in vode, zato se je ritem teka zelo menjaval. Organizator je za označbo proge , prevoz prtljage, okrepčevalnice , parkiranje, ter avtobusni povratek v dolino kar dobro poskrbel, ni bil pa sposoben skuhat enih makaronov, zato sem takoj planil v trgovino po zajeten sendvič.

Toliko denarja, pa tako malo muzike. Isto, kot pri nas. Vsega je kriv 'Covid'.
Naj omenim, da je bila tekma mednarodna, celo za svetovni pokal, kar pa na straneh naše vrle AZS ni nikjer zaslediti. Iz sončnega dela Alp se je udeležilo trinajst tekmovalcev in kar osmerica se nas je po starostnih kategorijah uvrstila med prvih šest.
Jaz sem bil sedem sekund počasnejši, kot davnega leta 2009 na legendarni Grintovec.
Naslednja tekma je K-24.
https://results.fh-timing.com/undecorat ... tegory.pdf