Danes sem po spletu okoliščin spet šel na pot sam (če odštejem 180 pohodnikov, ki so na isto pot štartali 7 ur pred mano). Od doma sem šel ob 7:00, sonce pa me je dobilo dobrih 50 min kasneje, tik nad Prtovčem. Uro in 40 min po odhodu iz doline sem v koči na Ratitovcu prispeval svoj drugi letošnji vpis v knjigo Prijatelji Ratitovca (prvega sem včeraj, skupaj z Romano) ter nekaj soldov v blagajno PD Železniki za prejete dobrote

. Slabe pol ure po odhodu iz koče me je očaral panoramski razgled s Kosmatega vrha, nato pa me je pot vodila navzdol, pa mimo Ledin do Rastoke. Od tam pa spet navzgor, mimo lovske koče po robu Dražgoške gore do Vratnega roba. Človeku prijazno: obrnjeno proti soncu, kar v teh dneh ni ravno zanemarljivo. Čeprav mi je bilo, resnici ne ljubo, celo pot vroče...sem poskrbel s primernim tempom.
Tudi nadaljevanje poti od Vratnega roba do Kališnika se kar vleče (rabil sem pol ure), razgibanost poti v tem delu pa nam hitro postreže z dodatnimi višinci. Padalsko vzletišče na Dražgoški gori je cilj marsikaterega pohodnika, Dražgošani imajo tam vpisno knjigo, ki jo tudi pridno polnijo; poleg tega je tam cilj ene od tekem za GP- teka na Dražgoško goro; razgled je v lepem vremenu odličen...na pohodu iz Železnikov čez Ratitovec v Dražgoše pa je to točka, ko smo res že tik pred ciljem, le v Dražgoše se še moramo spustiti. Do prvega šanka, na zaslužena 2 deci terana. Pa na proslavo. Letos sem bil, vsaj delno...se je splačalo...če ne drugega- zaradi
Pavčka. Pavček je zakon...
Če ne bi bil jutr šiht, grem takoj na ponovitev!
Kako ste ostali doživljali današnji dan?
LP, vencelj
Nikoli ne izgubljaj časa s prerekanjem o nečem, kar ne bo pomembno zadnjih pet minut tvojega življenja!
http://goyourownway-vencelj.blogspot.com/http://vencelj-sportnik.blogspot.com/