Še moje poročilo o tekmi.
Dopoldanske ure v petek so bile "posvečene" pripravi na tekmo. Nogavice, majice, geli, superge, lučka, palačinke....... vse se je počasi črtalo iz mojega seznama in kaj hitro je bila ura 16. Počasi sva se s Sandro odpravim proti štartu. Ko prispeva grem po štartno številko in zagledam Avija, PetraM, Cimermana, Mateja-Jethro, Deniza, Cvetota..... F**K sem si rekel, danes bo pa pestro in za na koncu priteče še Alpner in to je bila pika na i.
Na začetku malo klepeta:
Skupinsko slikanje:
In štart, kjer se vidi, da najboljši ne pustijo nič naklučju:
Že takoj na začetku močno potegnejo Alpner, Avi, PeterM, Matej-Jethro, Cveto in se mi zdi da oče od Mateja, sam sebi pa sem vseskozi dopovedoval, da je tekma dolga 24 ur in da naj hodim oz tečem svoj tempo, saj sem bil že 2x kaznovan in predčaso odstopil, ravno zaradi tega, ker sem lovil oz prilagajal tempo močnejšim. Tokrat sem bil v sebi 100% odločen, da ravnam oz prilagajam sebi primeren tempo in tako, kot sem si ga zamišljal na treningih in se tega tudi držal.
Ubežniki:
PeterM, Matej-jethro in zadaj Cveto, Avi in Alpner pa sta bila "prehitra"
.
Zelo hitro sta se začela spuščati Alpner in Avi za njima vsi ostali in tako je bilo do konca, Avi in Alpner v ospredju, zadaj pa smo kapljali ostali.
Kar je na začetku prikazal Alpner in kasneje tudi Avi je bila prava paša za oči, vztrajnost, moč, hitrost in tekmovalnost je kar žarela iz njiju. Bila sta razred močnejša in bila svojo bitko, mi pa smo lahko v ozadju bili svojo in resnično občudovali to vzrtajnost.
Jaz za njiju nimam besed, sta mi jih vzela z svojo predstavo, sem pa vesel, da sem lahko tekmoval z takimi "norci".
Noč je minila mirno in kaj hitro in že se je prikazalo jutro. Moje noge so bile začuda še zeloo vredu in tako kot lansko leto, sem v nočnih urah malo pridobil pred Macuhom (PeterM) in ko se je zdanilo me je začel loviti in tako je bilo tudi letos. PeterM moj poklon.
Sam pri sebi ponovno ponovim, hodi sebi primeren temo in ne oziraj se na druge in uspelo ti bo in resnično mi je. Dobil sem vzpodbudne besede od Jegliča in Toneta, da naj vztrajam, ko sem rekel, da imam že dovolj "pri 18 vzponu" (desca, še enkrat HVALA
).Pred menoj sta bila težka vzpona in končno težko pričakovani zadnji vzpon 20x jeeeeeee. S Cvetotom smo se zmenili, da se dobimo pri avtu in končamo skupaj.
Ravno, ko smo hoteli oditi proti vrhu, nas ujeme še Avi in skupaj v počasnem tempu hodimo proti cilju. Vidno utrujeni, bolj malo zgovorni in vsi čakajoč cilj se oziramo proti cerkvici in končno je pred nami. Seveda, Avi kot rekorder prvi prečka cilj (24x) potem še Cveto (z mulčki) in jaz. Zelo srečen, da se je vse končalo in da sem izpolnil svoj cilj, saj sem si zadal, da izboljšam svoj rekord (lani 18x) in da hodim 24 ur (lani 21 ur) in ratalo mi je.
Na koncu pa
Neverjetno vztrajnost in kondicijsko pripravljenost je prikazala Loni (16X)
:
Naš snemalec, ki mu nič ne uide, kar se dogaja na Sv.Primožu:
Her Jeglič (Makalu)
Najboljše:
1. Polona Mlakar, Ljubljana: 16 krt
2. Helena Bogataj, Mekinje: 15 krat
3. Helena Pavlič, Buč: 13 krat
Najboljši:
1. David Kadunc, Ljubljana: 24 krat
2. Igor Alpner, Godič: 23 krat
3. Tomaž Cukjati (Kamnik), Jure Grmšek (Križ) in Peter Macuh (Ljubljana): 20 krat.
Hvala vsem za dobro družbo, vzpodbudne besede, obiskov (Ema, Blaž, Žan, Snadra.....) in se vidimo drugo leto, tako ali trugače.
PS: Ali lahko sploh še kdo podre rekord, jaz pravin da JA!
Poročilo iz Kamničan.si:
http://www.kamnican.si/22830.html
to je preprosto fascinantno...kadunc je znoru 
Sem čist presenečen & ponosen...
