V avgustu sem bil v Crikvenici na dopustu. Že takrat je padla ideja, da letos vendarle obrnem en pravi maraton, glede na to, da sem bil za LM prijavljen na polovičko. Tako sem že poleti spoznal progo, ki mi je bila kar všeč.
Z boljšo polovico sva se na morje odpravila že v petek in sicer sva šla v Opatijo na kupone. Že tam sva bila v dežju, ko sva se pa v nedeljo zjutraj preselila v Crikvenico, je bilo nemo prav srhljivo črno.
Zbralo se nas je lepa skupinica tekačev in tudi dežek je skoraj ponehal, tako da so bili pogoji idealni. Vmes malo slalom med lužami, sicer pa O.K.
Moja tokratna slabost je bila odsotnost daljših treningov, kar se je pokazalo v zadnji tretjini. Do 32 km je šlo precej lepo, enakomeren tempo, saj sem si za zajčka izbral Čufarja in se nenehno motovilil okoli njega. Potem pa proti Kačjaku kar naenkrat ni šlo več. Noge so postale težke, tempo je padel. Zajček se je mirno odpeljal dalje, jaz pa sem imel občutek, da sem vedno počasnejši in počasnejši.
No, nekako sem zmogel klanček od Kačjaka nazaj proti mestu in že sem bil pri tisti podrtiji od hotela in končno cilllllj.
Čas je bil le za 20 sekund počasnejši od lanskega LMja, tako da sem bil kljub temu zadovoljen, saj je Crikvenica precej razgibana proga.
Na koncu sem si privoščil še nekaj sekund plavanja, čeprav je bilo morje precej motno.
V Crikvenico bom še prišel, saj mi je všeč, da se proga obrača, tako da lahko pozdravljaš sotrpine, ki ti grejo nasproti.
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA