Tole poročilo iz Sladkih 6 je tako simpatično da ga moram "prilepiti"...da vemo kaj nas čaka:
Vreme Napisal/-a: (...) Vsekakor se je dogodilo tudi nekaj neljubih napak, a saj veste človeške napake so vedno prisotne, a le te niso bistveno vplivale na končen rezultat (...)/
Wega pa pravi:
Nekaj neljubih napak??? Ha!! Tako zanič organizacije pa že dolgo ne! Naj grem po vrsti.

Že na začetku razočaranje: namesto da bi se guvali in prerivali za štartne številke je šlo vse skupaj tik tak v parih sekundah. V vrstah za dvig štartne številke vedno spravim v obup nekaj konkurentov, ko jih na dolgo in široko zamorim s pripovedovanjem o nedavni operaciji hemeroidov in puljenju zoba z granulomom in kaj takega, tako da v obupu odstopijo od tekme. Tukaj pa nič!! Mične gospodične z nasmehom delijo številke, pa še knoflc je bil kar cel kupček, ne pa tako kot se za velika tekmovanja spodobi šparovno po tri v roke, da si jih potem sposojaš okoli. Skratka, že tam me je imelo, da bi se kar obrnil in šel domov.

In takoj za tem: ŠOK! Štiri garderobe. Štiri!! In to ekstra za dekleta in ekstra za fante!! Če sem se česa veselil sem se gužvanja v eni garderobi skupaj z dekleti, da lahko občudujejo moje postavno telo. Ponavadi se v samih spodnjicah sprehajam gor dol vsaj pol ure, da vse dame pridejo na svoj račun. Tu pa štiri garderobe!! Ojoj. In povrh vsega še tuši s toplo vodo in vse take stvari, da sem potem na koncu moral s sebe sprati vse feromone, ki sem jih pridno nabiral s švicom celih 6 ur. Pa kaj je tem organizatorjem???

Tudi med samim tekom me je imelo, da bi šel kar domov. Saj veste, jaz sem med tistimi, ki če prispeva, recimo, kak evro za sodelavčev rojstni dan ali poslovilno zabavo, piknik ali kaj podobnega, hočem potem ta evro tudi nazaj - dvojno! Na zabavah se potem bašem s hrano in pijačo do onemoglosti, saj ne gre, da ne bi pojedel manj, kot sem prispeval za darilo. In - ojoj, tečem tule okoli po Sladkem vrhu, in na vsak kilometer polne mize dobrot in napitkov in božanskega čaja in, in, in... Skratka, refleks mi ni dal miru da ne bi do konca šestih ur pojedel za tri štartnine. Je bila pa dobra stran: svojo vodo iz pipe, ki sem jo prinesel sabo sem lahko odnesel nazaj domov in jo bomo porabili danes za juho.

Takole nabasan medvedek pa potem ničhudega sluteč padem na analizo v jedilnico in nov šok: njami testenine in njami vegi župca. Po treh, štirih krožnikih testenin in desetih župce nisem mogel več dihati!! Pa še to: ideja da se analiza organizira kar v jedilnici ob progi je popolnoma zgrešena. Če je treba kam daleč se jih vedno potem pol izgubi in nas je manj, tu pa so do konca vstrajali skoraj vsi!

Potem pa še podelitve diplom in medalje in vrečke z darili - pa lepo vas prosim, kje ste pa še to videli?!! Rezultate se lepo pribije na kakšno tablo zunaj na travniku, da je ja blato in podobno, ko se vsi gužvamo in mirno pošlataš kako ritko, kao - sori, gužva pač, tule pa vsakemu posebej diploma z že vpisanimi rezultati - praktično online, tako da ne moreš nič nakladati koliko miljonov krogov si pretekel... Pa še medalja - pih, lahko bi bila vsaj čisto običajna plehnata ne pa nekaj izvirnega, le kaj si zmišljujejo: pecivo ala lectovo srce z emblemom prireditve... In kot da ne bi bilo dosti, še polna vreča daril vsakemu!! Dajte no!! Saj niste Dedek Mraz!!!
Tako. Kot vidite ni bilo vse tako v redu, kot ste pisali zgoraj. Ne vem od kot vam vsi ti blaženi nasmeški, ko ste odhajali domov! Kar se mene tiče: jaz drugo leto pridem samo zato, ker sem dobil plačano vstopnino, in ker upam, da bo organizator popravil vsaj eno od naštetih napak: ajd, redukcija garderob...