Zadnje novičke

[Zenith]

Uf, to je pa "argument" v stilu ... ah, raje sploh ne bom nadaljevala.

Ni moj argument, je moje mnenje, ki ga lahko napišem.

[lonely]

ah..ne pridemo do konca...preveč različni smo si.
Tukaj imate celotno zgodbo (brez dovoljenja avtorja..sorry Matej)... ŠE ENKRAT !

..................................................................................................


RESNICA O NEVER GIVE UP
Matej Markovič, 1. avgust 2011 ob 15:11

Dragi moji,

tole pismo nisem hotel objaviti, saj sem si dejal, da ljudje že vedo kako veliko je moje srce…in da to ne rabim dokazovat nikomur. Tudi po šokantnem napadu preko spletnih medijev in telefona, sem se sestavil skupaj in si dejal, da na take hudobije ne bom odgovoril. Ker pa so bili v zadnji invaziji napadeni moji dragoceni prijatelji, ki so soustvarjali zgodbo NGU, enostavno ne morem biti tiho in moram povedati svojo ZGODBO.



Ko sem v začetku leta 2010 prestopil čudoviti prag humanitarnosti, se mi je na svet odprl povsem nov pogled. Občutki, ko sem začel voziti zamaške za takrat 15 letno Mašo iz Mežice, so bili neverjetni. Čeprav je bila vožnja dolga in naporna, so se v meni prepletali nori občutki, saj sem vedel da nekomu na enostaven način pomagam pri nečem izjemno velikem. Zares sem užival v tistih trenutkihJ

Večkrat sem dejal, da je humanitarnost droga, ki te lahko potegne v svoje globine in ki te ne izpusti kar tako. Tudi z menoj je bilo tako. Lotil sem se zahtevnega projekta, ki je pomenil tudi začetek našega NGU-ja. V tistem času je bila v ospredju mojega »Petkratnega dobrodelnega Ironmana« poleg humanitarnosti, tudi športna samopromocija, ki bi pokazala slovenski populaciji, da obstaja nekdo, ki verjame, da zmore vse na tem svetu. Kot veste, je projekt doživel klavrn polom, tako v športnem kot humanitarnem smislu. Bil je to eden najbolj težkih trenutkov v mojem življenju. Da bi bila mera polna, se mi je dokončno sesulo še družinsko življenje. Ostal sem popolnoma sam, z 1500EUR minusa in zavestjo, da je bilo vse kar sem do sedaj vlagal, zaman. Na srečo, so se pojavili ljudje, ki so kljub vsemu verjeli vame in verjeli v gibanje NGU. Pojavili so se neznani prijatelji, ki so me dvignili iz začaranega stanja in mi pomagali, da sem začel še močneje verjeti v to kar delam…kar delamo. Eden takšnih »neznanih prijateljev« je bil tudi Tekaški forum, ki se mu na tem mestu še enkrat iz srca zahvaljujem.



Opogumljen in poln navdiha nad pozitivnimi in spodbujajočimi besedami sem že lansko leto začel razmišljati kako projekt izboljšati, ga približati celotni Sloveniji in ga hkrati še zmeraj narediti zanimivega. V ospredju je sedaj kraljevala zgolj humanitarnost, saj so se moje športne ambicije v celoti podredile tistim humanitarnim. Še naprej sem z polno močjo pomagal pri različnih akcijah zbiranja zamaškov. Spodnje alineje niso namenjene samohvali, temveč temu, da bodo nekateri ljudje dojeli, da vse kar delam, delam v prid drugih in nikakor v svoj lasten prid.

- pomoč pri 15 letni Maši iz Mežice

- pomoč pri 5-letni slepi punčki Mii

- pomoč pri poškodovanemu policistu Dušanu (na podlagi mojega pisma Slovenski policiji je ta po dolgih 15 letih ukrepala in pomagala Dušanu)

- pomoč pri fantku Galu, ki boleha za cerebralno paralizo

- pomoč pri Žigatu iz Velenja

- pomoč pri punčki Veroniki katero mama samohranilka ne moreme preživljati

- pomoč pri podhranjenemu fantku Alminu, katerega mama je nezaposlena, očka pa neozdravljivo bolan

- organiziranje akcije zbiranja zamaškov v Slovenski vojski s katero smo sedaj pomagali že petim pripadnikov, ki se borijo z težkimi življenjskimi preizkušnjami

- organiziranje krvodajalske akcije s katero je darovalo kri že preko 100 naših pripadnikov

- logistični prevozi zamaškov po celotni Sloveniji (osebno sem na različne lokacije prepeljal preko 50 ton zamaškov)

- ….



Vse to je Matej Markovič delal (in še zmeraj dela), medtem ko so ga nekateri videvali zgolj v luči »slave«. Vse to sem delal na svoji prostovoljni bazi. Zaradi tega mi je šlo veliko veliko časa in tudi kar nekaj sredstev. Ampak, bil sem SREČEN!



Sedaj se bližam bistvu tega mojega pisma. Ko sem pred kratkim govoril z mojo »mentorico«, gospo Anito Ogulin, je v mojem glasu prepoznala otožnost. Bo pripovedovanju kaj se dogaja, me je poskušala potolažit z besedami, da se na žalost tudi v humanitarnosti dogajajo take stvari. Ljudje v brezupu delajo nerazumljive stvari…in ena takih je tudi »ugriz« roke, ki jih hrani in jih poskuša obdržati pri življenju. Kljub prizadetosti in nerazumevanju le tega, sem sprejel njene besede pustil zadeve za seboj.

Na žalost so stvari prejšnji teden sodu izbile dno. Bil sem na zasluženem dopustu, ko sem preko sms sporočila videl, da nekateri ljudje javno napadajo moje ime in hkrati ime celotnega NGU-ja. Prvi občutki ko sem prebral te zapise…in kasneje tudi grozilne sms-e, so bili kot bi mi nekdo porinil nož v srce. Občutke se ne da opisat! Predstavljajte si samo, da poskušate pomagati utapljajočemu neznancu, zanj naredite vse kar je mogoče, dejansko vam postane njihova »rešitev« vaša prioriteta v življenju,…, potem pa vas ta isti človek porine nazaj v »deročo vodo«. Nerazumljivo…zares nerazumljivoL



Projekt Never Give Up je nastal in preživel zaradi enega samega cilja, pomagati pomoči najbolj potrebnim. Kljub nekaterim pomislekom s strani nekaterih članov ekipe, sem vztrajal pri tem, da ostanemo edinstveni in celoten izkupiček zbranih sredstev namenimo desetim zgodbam. Vsak, ki vsaj malo pozna razmere na športno humanitarnem področju ve, da gre ponavadi v humanitarne namene manj kot polovica zbranega denarja…pri nekaterih znanih primerih je tak odstotek še mnogo nižji. Če to povem drugače, bi morali naši otroci dobiti kar petkrat manj sredstev kot so jih dobili. Pa nam ne bi mogel noben nič očitati, kajne!

Pri projektu je organizacijsko aktivno sodelovalo preko 10 ljudi, ki so naredili na tisoče kilometrov, prispevali sredstva za to in ono, in za to niso prejeli niti evra. NITI EVRA!!! Vsi nešteti kilometri, vso potrebno delo pri zagotovitvi dogodka, nešteti sms-i, nešteti mail-i, nešteti klici, nešteti sestanki,… vse to popolnoma PROSTOVOLJNO.



Naj vam sedaj ponudim nekatere podatke, ki so določene osebe tako zmotile in prizadele, da so se sedaj spravile na moje dragocene prijatelje, ki so mesece dihali s tem projektom in vložili celotno srce.



Podatki:

- z donacijami, startninami in deležem od prodaje majic smo na desetih dogodkih zbrali 10.390 Evrov, ki smo jih že razdelili med deset družin. Morda so nekatere pretentali množični obiski, predvsem v Kranju in Ljubljani, a je bila na nekaterih prizoriščih situacija klavrno žalostna.

- z SMS donacijami smo zbrali preko 3500 Evrov, ki bodo naknadno razdeljene med vseh deset družin (oziroma devet, saj smo morali družino, ki je povzročila toliko gorja, izplačati predčasno). Razlog za nepopolne številke leži v politiki mobilnih podjetij, ki končnega zneska ne razodenejo do samega zaključka akcije. Izplačilo s strani podjetij na račun ZPMS bo prišlo 27. avgusta, ko se bodo tudi izvedle nadalje transakcije.

- Istočasno z akcijo zbiranja sredstev za deset družin, je potekala tudi akcija zbiranja sredstev za punčko, ki je ostala brez očka in mamice. Pripadniki Slovenske vojske so z udeležbo na stadionih in ostalimi načini pomoči, zbrali 4090 Evrov.

- Poleg vsega naštetega je »prizadeta« družina prejela še 100 Evrov kot enkratno pomoč (izlet hčere s pomočjo ZPMS) ter 325 Evrov, ki jih je za njih zbral Rafael Ziherl s prodajo majic. Tudi tukaj ekipa NGU ni ostala hladna in je namenila kar 100 Evrov za to velikodušno dejanje. Zgoraj omenjeni predujem iz naslova SMS donacij je za to družino štela še 500 Evrov.



Vsi zgoraj navedeni podatki govorijo sami zase!!!



Projekt se je vsekakor zasidral v številna slovenska srca in s tem pismom želim, da tam tudi ostane. Če ne drugače, si to želi deset družin, ki bodo naslednje leto deležne naše in vaše pomoči. To si vsekakor želimo tudi vsi mi, ki smo delali in živeli s tem projektom…in ki na nek način še zmeraj živimo.

Napadi na posameznike in na celotno gibanje je že pustilo nekatere posledice, saj se nekateri zaradi prizadetosti umikajo. Popolnoma jih razumem.

Vsem tistim, ki želite škodovati temu veličastnemu gibanju sporočam, da ekipa NGU kljub vsemu ostaja trdna in pripravljena na nove izzive. Še zmeraj verjame v to, da Slovenija ve kje je pravo srce in verjame v to, da ga bo drugo leto pokazala še v večji meri.



Družini, ki me je tako močno prizadela, kljub temu da sem jim od začetka do konca stal ob strani…ter jih mnogokrat tudi zagovarjal, ko so drugi gojili nezaupanje…, pa sporočam, da jim ničesar ne zamerim. Še naprej se bom trudil, da jim nekoč povrnemo življenje katerega si zaslužijo. Naredil sem nekaj napak, ki so se kazale v tem, da sem morda včasih v dobri veri prehitro obljubil nekaj, kar potem nisem mogel izpolnit. Sprejemam napake in se iz njih učim. Za to se vam iz srca opravičujem. Od vas ne pričakujem opravičila, le pričakovanje, da boste z naslednjo roko, ki vas bo »hranila« ravnali prijaznejše.



Še enkrat se vsem svojim soborcem in soborkam pri tem projektu najlepše zahvaljujem za vso srčnost, ki ste jo vložili. Kljub temu, da večinoma sam žanjem »slavo«, upam da se zavedate, da brez vas tega projekta ne bi bilo. Tu ni več Mateja Markoviča, temveč je ekipa Never Give Up. Pika stop!!! Hvala seveda še enkrat tudi vsem tistim, ki ste odtekli krog ali dva ter na kakršnikoli način pomagali tem našim zgodbam.



HVALA VAM



Matej alis Žabc

[spela*]

zato počakajmo, da se zadeva pač preveri

Se strinjam. Saj je tudi Matej jasno napisal, da bodo podatki o sredstvih, zbranih prek SMS-ov, znani šele konec avgusta. Tako da imaš čisto prav.

(In to še potrjuje, da bi moral v imenu projekta govoriti le en sam človek, največ dva. Nekateri zapisi članov projekta namreč sprožajo čisto po nepotrebnem slab vtis. Piarovstvo le ni tako enostavna stvar, kot morda izgleda. )

[ROSI64]

spela*, nisem vedel, da ti bo ta dobrodelni projekt napravil toliko problemov in skrbi.
Že od 21.4.2011 naprej te stalno nekaj moti. No ja, saj z nečem se pa moraš ukvarjat.

[ris9]

Joj joj kako lahko iz ene pozitivne energije, iz enega zelo dobrega namena pride do takih "pričkanj". Malo zadihajte vsi skupaj, mogoče naredite ene par tekaških kilometrčkov zraven pa pomislite, kaj je bil namen projekta NGU.
Jaz vem, da ponosno nosim majčko NGU, ponosno nosim zapestnico NGU in tudi dres NGU bo imel posebno mesto med mojimi tekaškimi oblekami, ker vem da sem s tem vsaj malo prispeval za dobro stvar in me prav nič ne briga komu je šel denar, ker sem in še verjamem in zaupam tej ekipi, ki je ta projekt speljala, da ga je dala pravim ljudem in za pravi namen.

Je pa dejstvo, da bo človeška nevoščljivost, požrtost... prišla vedno na površje ravno pri dobrih stvareh.

NGU

Matej: le tako naprej!!

[Vlajko]

Ignorirajte njene poste, pa se bo menda že naveličala ...

[žabc]

Dragi moji,
najprej je res potrebno umirit strasti in iti skupaj naprej z pozitivnostjo, ki naj bi jo širilo naše gibanje.

Špela pač izraža svoje mnenje na način kot ga...in to je treba sprejeti, pa čeprav včasih tudi meni ni lahko. Menim, da si je zaradi tega zaslužila eno posebno zahtevno nalogo v našem naslednjem projektu Pa bomo potem videli kako "srčkana" zna biti

Zaradi dogodkov, ki sem jih omenil, sem sedaj preživel dva dni za računalnikom in napisal prav vse kar se je napisalo v desetih dneh - tako je sedaj vse v elektronski obliki in bo, ko dobim še podatek od Si mobila in Tušmobila (upam, da danes), vse skupaj objavljeno. Vsak bo lahko našel svoje ime, kje je tekel, koliko je plačal, koliko majic in zapestnic je vzel, s kakšnimi supergami je tekel ,...
Seveda je treba pričakovati, da bo Špela napisala: "kaj pa varovanje osebnih podatkov?",...ampak bom vseeno tvegal

Kar se tiče objavljanja informacij je tako, da smo si delo poskušali razdeliti. Prvo zaradi tega ker vse ne more delati en sam človek, druga pa zaradi tega, ker je to skupni projekt in je vsak dal tudi na tak način, v to del sebe. Rosi je zadolžen za TF, tako da sem napako naredil jaz, ker se nisem posvetoval z PR (oddelek TF ) našega podjetja

V glavnem, tako kot bi rekel Primož, imejte se radi in pazite en na drugega!

Žabc

P.S. Špela, malo heca...pa brez zamere

[grb]

No da se se jaz na hitro oglasim v tole temo, ker sem bil v casu projekta nekako neuradno zadolzen za PR.

Naredili smo nekaj dobrega in glede na naso neizkusenost in amaterskost dokaj velikega. Med seboj se lahko do onemoglosti upraviceno trepljamo po ramenih. Tudi mene je reakcija g. Magdica presenetila in spravila v slabo voljo. Ampak zivljenje pac ni idealno.

In spela* je povedala veliko pametnih stvari, pa ce nam je to vsec slisat ali ne. Obracun vsekakor pride, saj tudi zakljucnega sestanka se nismo imeli, ker so se po projektu pac zaceli dopusti in se nismo uspeli zbrat in tudi vseh podatkov se ni. Jih pa Matej pospeseno pripravlja v detajle.

Tako da spela* prosim za kritike tudi v bodoce.

G.

[spela*]

spela*, nisem vedel, da ti bo ta dobrodelni projekt napravil toliko problemov in skrbi.
Že od 21.4.2011 naprej te stalno nekaj moti. No ja, saj z nečem se pa moraš ukvarjat.

Vidim, da moje korake poznaš bolje, kot jih poznam sama. Lepo, da me nekdo spremlja.
Mene prav nič ne moti - ne vem, kje si to razbral. Če bi bral brez tega, da že vnaprej vsako mojo besedo vzameš za napad (sprašujem se, zakaj neki?), potem bi morda lahko razbral, da žabcu in projektu v resnici želim vse najboljše. Da mene nič ne moti, da podatki (še) niso objavljeni, da pa je za PROJEKT in za njegove nosilce in za sam ugled tega projekta dobro, da so ti podatki pripravljeni. Jaz sploh ne zahtevam nobenih odgovorov, samo rada bi, da bi se vi vsi skupaj izognili temu, da bi vas javno začeli napadati zato, ker bi KDO DRUG zahteval odgovore, vi pa jih ne bi imeli, ker ste mislili, da je to nepomembno.
Ker, dragi Rosi, verjemi, jaz sem tule zelo prijazna - pazite se drugih, ker vas bodo raztrgali, tega pa si ne želim. In ravno to je bil namen mojega zadnjega daljšega odgovora žabcu. Če si tam razbral kakšno "rušenje" projekta ali negativizem, je to tvoj problem - predlagam, da moj sestavek prebereš še enkrat, brez vnaprejšnjih negativnih pričakovanj.

Rosi, žal je tudi tvoj način odgovarjanja (pa tudi še koga drugega) tak, da - če pustimo ob strani to, da prizadene mene kot osebo - škodi ugledu projekta. Ne verjameš? Beri svoja sporočila v tej temi. Tako da ... mislim, da bi bilo dobro PR prepustiti grbu. Samo moje mnenje. Lahko pa naredite anketo.

Ignorirajte njene poste, pa se bo menda že naveličala ...

Dvomim, da se drugi, ki berejo tale forum, strinjajo, da so moja opozorila vredna le ignorance. Zaradi mene jih lahko ignorirate - kot pravim, raztrgali vas bodo drugi (kar se očitno že dogaja), jaz sem na vaši strani, tudi če se nekaterim ne zdi tako.
Zato pa pravim: Jaz osebno ne potrebujem nobenih podatkov. Žabcu in članom projekta zaupam, s čisto osebnega vidika, ker jih pač poznam. In smo zato na isti strani. Žal pa morda še posebej v svetu dobrodelnosti ni tako, da bi ljudje verjeli na besedo - sploh po dogajanju v velikih humanitarnih organizacijah. Ne bi rada, da bi se tudi glede vas začela kakšna ugibanja - ravno zato pa pišem tule. Če bi mi bilo vseeno ali če bi projektu hotela kaj slabega, bi lahko bila preprosto tiho in čakala, da potone.

Vsak bo lahko našel svoje ime, kje je tekel, koliko je plačal, koliko majic in zapestnic je vzel, s kakšnimi supergami je tekel ,...
Seveda je treba pričakovati, da bo Špela napisala: "kaj pa varovanje osebnih podatkov?"

Zaradi mene objavi, kar hočeš, ni pa ti treba. Sploh ne! Pravzaprav bi ti celo svetovala, da javno objaviš le skupno vsoto prihodkov in odhodkov, nič drugega (razen če bi se sitnosti nadaljevale), da pa imaš te podatke pač pripravljene pri sebi. Za vsak slučaj.


Ampak glede na večinske odzive ... naredi, kar hočeš, meni počasi postaja vseeno. Škoda.

P. S. Zakaj sem se SPLOH oglasila žabcu? Ker mi je žal, da ga napad ene nezadovoljne družine tako potre. Žabc: to je bilo za pričakovati, pa nikakor ne zaradi slabosti projekta (to nima nič s tem), ampak ker je pač tako, da je, takoj ko gre za denar v povezavi s pomočjo, vedno kdo nezadovoljen! S tem se, če se tega lotevaš, preprosto moraš sprijazniti, to je del vsega skupaj in sploh ni povezano s tem, kako si opravil svojo nalogo. VEDNO bo kdo nezadovljen (če bi bili vsi zadovoljni, potem bi se vprašala, kaj je narobe - malo heca). Ti moraš delati po svoji vesti in iti naprej. Verjamem, da te prizadene kritika, ko pa si ti prepričan, da si naredil najbolje, kot si le lahko - ampak moraš vedeti, da ta kritika ni zaradi tebe. (Hm ... neka podobnost je pa tule vendarle s tem, kako so se nekateri pišoči odzvali na moje besede, glede katerih sem jaz prepričana, da sem se potrudila s kar najbolj konstruktivnim zapisom, vendar očitno ni bilo tako razumljeno.)

V svetu dobrodelnosti že dolgo ni več tako, da bi bili ljudje hvaležni za vsakršno pomoč ali da bi ti ljudje zaupali zato, ker si simpatičen. Resnično upam, da te to ne bo preveč prizadelo! Ravno zato pa poudarjam pomen tega, da lahko prizadetim predstaviš podatke o sredstvih - ker to je ves odgovor, ki jim ga lahko daš. Zato pa pravim: verjetno se ti ob vseh vznesenosti, ki je spremljala projekt, zdelo, da neko birokratsko beleženje ni tako pomembno, ker boš na koncu tako ali tako vse, kar boš zbral, dal naprej. Ja, na osebni ravni se s tabo strinjam - vendar žal to okolje ne deluje tako. Raje manj denarja, a bolj natančna evidenca, kot obratno. Ne zaradi mene - jaz bi, tako kot ti, veliko raje podprla tvojo varianto -, ampak ker se, če nimaš evidenc, nate lahko spravi čisto vsak. In v tem primeru ima celo prav, tudi če kritika ni upravičena. In to je tisto, na kar te opozarjam v zadnji množici sporočil.

[aljosa]

Da še malo jaz pokomentiram zadevo iz čisto nevtralnega zornega kota.

Za izpeljan projekt nimam besed. To je vredno vse pohvale in si sploh ne predstavljam koliko je potrebno volje, odrekanja in prilagajanja pri organizaciji tako velikega dogodka. Zato vam želim še naprej veliko pozitivnega duha in podobnih prireditev. Imate podporo širokega kroga športnih navdušencev, tako da v projekte v bodoče sploh ne dvomim.

Po drugi strani pa tudi Špelini komentarji niso kar tako v tri dni. Jaz verjamem in sem tudi prepričan, da so njeni komentarji dobronamerni in bi bilo potrebno njene predloge vzeti na znanje, jih preučiti in ne kar a priori vzeti za rušenje vašega trdega dela. Kolikor jo poznam iz raznih tekaških prireditev bi bila ona ena izmed zadnjih na tekaškem forumu, ki bi hotela vreči črno luč na vaš dobrodelni projekt. Jaz se z njenimi komentarji v večini strinjam in predlagam, da skupaj najdete način, da boste v prihodnje še močnejši. Špela, ti pa še naprej razmišljaj s svojo glavo in napiši svoja opažanja (pohvale in pripombe), zato pa so forumi, ne?

En lep pozdrav vsem.

[žabc]

Evo, jaz mislim, da je sedaj moje delo že skoraj na čistem koncu Jutri bodo na spletni strani objavljeni podatki (zelo natančni) o tem koliko se je zbralo in kam je šel denar. V podatkih bom izpustil imena, saj se želim zaščititi pred tem, da me nekdo obtoži kršenja varovanja osebnih podatkov. Vsekakor je popolen list na mojem PC-ju, tako da lahko vsak trenutek komurkoli odgovorim na vprašanje kdaj, kje, zakaj,...

Špela, ena velika hvala za tvoje kritike, saj so konec koncev prinesle tudi dokončno odločitev, da sem naredil kar sem naredil. Sicer me je to stalo cca 12 ur računalnika (medtem ko zunaj sije sonček ), a sem sedaj zadovoljen, da imamo zadevo na taki ravni kot bi jo morali imeti že prej.

Ti kar še naprej lepo skrbi za to, da bomo vsi mi pridno delali...in da se ne bomo polenili Konec koncev, rajši preberem post (pa naj je še tako hud) od prikupne tekačice, kot od enga ornk desca

Hvalka še enkrat vsem za spodbude in kritike!!!

Bodite čudovito oziroma ngujevsko

Žabc

[spela*]

Žabc, super!
Pa naj ti ne bo preveč žal časa - v odgovor tistim, ki te obrekujejo, daj samo link, ti pa se zaradi nekoga, ki misli, da je dobil manj, kot bi moral, nikakor ne obremenjuj - take stvari je pač treba vzeti v zakup, mirno odgovoriti in - iti dalje.
Srečno še naprej!

[ROSI64]

Tako da ... mislim, da bi bilo dobro PR prepustiti grbu. Samo moje mnenje. Lahko pa naredite anketo.

Saj že ti dovolj pišeš, tako da se jaz v to temo ne bom več oglašal.

Ko pa že govoriš o blatenju projekta in foruma ti pa lahko povem, da je tvoj način tudi neke vrste blatenje, ker če bi želela projektu dobro bi svoja opažanja (napake) poslala nekomu na ZS, oziroma ponudila pomoč in ne javno objavljala (pač novinarska deformacija)

[raf]

Špela pove tisto, kar je potrebno in se z njo popolnoma strinjam. Za mene to ni blatenje, ampak dobronamerna kritika.

[Cebelca]

Rosi, žal je tudi tvoj način odgovarjanja (pa tudi še koga drugega) tak, da - če pustimo ob strani to, da prizadene mene kot osebo - škodi ugledu projekta. Ne verjameš? Beri svoja sporočila v tej temi. Tako da ... mislim, da bi bilo dobro PR prepustiti grbu.

Se strinjam.