Zadnje novičke

[Ganesh]

Vse ljubitelje hoje, teka in druženja v zimskih mesecih vabimo na 6. Zimski Pokal Peš na Pohorje, ki se prične to nedeljo 2. decembra.

Po statistiki "5. ZPPP" se je v povprečju vsako nedeljo prireditve udeležilo kar 238 pohodnikov in tekačev (nedelja je bila tudi 25. decembra in 1. januarja). To je zagotovo svojevrsten fenomen še posebej če se upošteva, da se udeleženci soočajo s Pohorsko strmino z višinsko razliko 700 metrov v vseh vremenskih pogojih: v dežju, snegu in temperaturami do -20 stopinj Celzija. Nešteto izkušenj in zanimivih zgodb se je nabralo v druženju v preteklih 5 zimah.

Zavedamo se, da prireditev kreirajo udeleženci sami, ki z svojo prisotnostjo v čarobnem okolju Pohorja ustvarjajo posebno vzdušje ter energijo, ki nas izpolnjuje in s tem daje motiv, radost ter željo po novem druženju.

Pred nami je novih 12 nedelj in prav toliko priložnosti do novih izkušenj.

Pokal bo potekal 12 zaporednih nedelj od 2. decembra do 17. februarja s startom ob 9.30 pri spodnji Pohorski vzpenjači, natančneje na koncu asfalta. Prvi del proge poteka po makadamski cesti v smeri trikotne jase dokler ne zavijemo desno po markirani gozdni povezavi na Jonatanko, preko nje pa po Fiski do cilja, ki je pod zgornjo postajo Pohorske vzpenjače.

Na vrhu se bomo kot že prejšnja leta okrepčali z slaščico in napitkom ali čajem. Prve tri vzpone bomo skupaj hodili do zadnje strmine pred ciljem kjer z odprtim startom nadaljujemo do cilja.
Vzponi bodo v vsakem vremenu. Startnine ni!

Zakaj toliko udeležencev?
Pridi, vidi in doživi!

[TONEK]

Še več udeležencev bi bilo, če ne bi bil Maribor tako daaaaaaaaaaaleč.

[ZarkoM]

Kot je že običaj, imajo udeleženci iz pretekle sezone v naprej določene startne številke, ki sovpadajo z njihovo uvrstitvijo v WMA kategoriji v pretekli sezoni. Seznam je objavljen tukaj.

Vse, ki so bili lani prisotni vsaj na štirih vzponih, bodo čakale startne kartice za letošnjo sezono pri prijavni službi. Ostale lanske udeležence pa šele po njihovem prvem letošnjem vzponu.

Lanske startne številke niso veljavne in jih (za razliko od doživetij v petekli sezoni) čim prej pozabite.

Tistim, ki se boste letos udeležili pokala prvič, oziroma se ga lani niste udeležili, bo dodeljena startna številko ob prijavi pred vzponom pri prijavni službi.

Ker bo zaradi prevzema startnih kartic pred prvim vzponom kar nekaj gneče, prosimo da pridete na start dovolj zgodaj.

Vse podrobnosti so kot običajno objavljena na uradni strani pokala.

Še posebno obvestilo za TONEKa in ostale, ki prihajajo iz centralnega dela Slovenije: Razdalja do Maribora se ni od lanske sezone niti malo povečala in je enako kratka kot v obratni smeri. Vreme je vzhodni Sloveniji praviloma vsaj za eno stopnjo lepše kot velja in ga napove ARSO, o vzdušju pa nima smisla izgubljati besed.

[PeterM]

Startno številko sem se že naučil.
Na pamet.
Prav toliko bo letos poskokov na Pohorje.
Eden manj kot prejšnja leta.
Upam, da ne bodo v naslednjih dvanajstih letih izpuhteli.

[bernarda]

Bliža se 02.12.2012, ko se bo ponovno začelo dirkanje v Pohorske strmine
Svojo novo številko pridem dvigniti, vendar se to ne bo zgodilo na prvem vsponu
Srečno vsem udeležencem naj vas noge dobro nosijo do vrha in nazaj

[štenga]

Prve tri vzpone bomo skupaj hodili do zadnje strmine pred ciljem kjer z odprtim startom nadaljujemo do cilja.

Kako pa to v praksi zgleda?

[MatkoD]

Prve tri vzpone bomo skupaj hodili do zadnje strmine pred ciljem kjer z odprtim startom nadaljujemo do cilja.

Kako pa to v praksi zgleda?

Približno 630 m/215 vm, ki jih skuša čez 200 ljudi odšprintat čim hitreje. Luštno je videt - če nisi zraven...

[štenga]

Zanimal me je štart ali pride falanga skupaj ali so tisti spredaj v prednosti. Pa sem si pogledal video od lani in videl, da se lepo počaka, vsaj zgleda tko da se počaka - tam pri dveh minutah: http://www.youtube.com/watch?v=OG4RmUstOX8

[ZarkoM]

Pri "koritu" se počaka.

Običajno se pri koritu starta nekje okoli 45 min po startu v dolini. Najhitrejši je lani potreboval še 6:34 do cilja.

[panonija]

Pozdravljeni!

Lani smo se Prekmurci še učili gristi kolena, letos pa bomo napadali lanske najboljše čase.
S tem člankom, pa smo poiskusili občanom Beltinec pričarati Zimski pokal peš na Pohorje.

Se vidimo!

Članek je bil objavljen:

http://www.beltinci.si/obcina/files/mal ... er_WEB.pdf (stran 28)

Zmagovalci
Slika je kot posnetek iz Himalaje ali vsaj iz zimskih Alp. Toda ne, to je čisto blizu, rekli bi na dosegu roke. Še ugibate? Vrh Pohorja, da da, to je ob zgornji postaji pohorske vzpenjače, od koder imaš občutek, da bi lahko kamen vrgel na prve hiše Maribora. In kdo so zadovoljneži v ledenem oklepu? Zala, Janezin Maj ob zaključku 13. pohoda v sklopu
5. Zimskega pokala peš na Pohorje l. 2011/2012. Za njimi je dvanajst (od trinajstih) vzponov. Nedeljo za nedeljo dopoldan, v mrazu, blatu, snegu in tudi lepem vremenu so premagovali pohorsko strmino in na vrhu kljub utrujenosti žareli od zmagoslavja.
Pohod, tek ali tekmovanje se začne že v nedeljo zgodaj zjutraj, še v topli postelji. To je morda najtežji in odločilni del pohoda. Telo obdaja prijetna vabljiva toplota, skozi odrto okno v nos reže hladen zimski zrak, misli pa so že nekje na pohorski strmini. Trenutek
odločitve in že sem pod hladno prho. Energijsko močan zajtrk, dobre pol ure vožnje (v snežnih razmerah malo več) in že smo na parkirišču spodnje postaje pohorske vzpenjače. Tu se še enkrat križajo interesi duha in telesa, saj moramo izstopiti iz prijetno toplega avta v ledeni podpohorski zrak. Kamorkoli pogledaš, kar mrgoli tekmovalcev, ki se
na vse mogoče načine ogrevajo in pripravljajo svojo opremo za vzpon. Poudarek je na obutvi. Pozoren opazovalec lahko vidi od gojzaric iz petdesetih let, najnovejših pohodnih čevljev, navadnih copat, tu in tam opremljenih s posebnimi verigami proti drsenju, do čisto navadnih atletskih šprinteric. Bližnji gozdiček pa je živ dokaz, da se na hladnem stvari krčijo. Po izstopu iz toplega avta se pritisk v mehurju poveča, v gozdičku pa je prav težko najti vsaj malce skrit intimni kotiček. Lažje je moškim, vendar tudi ženske niso nič sramežljive. Smo pa moški v kočljivih prizorih uvidevni in pogledamo vstran.
Na startnem prostoru se zbira pisana družba tekmovalcev. Mladi, stari,ženske, moški, suhi, manj suhi, sploh ne suhi, veliki, mali, zgovorni, molčeči….˝Še minuta do starta!˝ Prostor, ki je od pogovorov šumel kot v panju, onemi. Dolga mučna tišina. ˝Deset, devet,
osem, sedem, šest, pet, štiri,...˝ Množica se vsuje kot plaz. Kot živopisana perzijska
preproga najprej vzvalovi in se kot klin zapiči v gozdiček po startu in v njem počasi izginja. Za dobrih petnajst minut pa se na čistini sredi vzpona že vije dolga živobarvna kača. Nekateri tečejo, drugi hodijo, tretji še čakajo, počivajo,…. vendar vsi z istim ciljem, čim prej priti na vrh. Pot nas najprej vodi po gozdni cesti, na debelo posuti z odpadlim listjem. Po kakšnih desetih minutah po gorski stezi prečkamo bukov gozdiček in se vrnemo na gozdno cesto, ki se nenadoma konča pod smučarsko strmino. Potem pa samo še navzgor in še navzgor. Strmino si lajšamo z vijuganjem, najmočnejši
gredo kar naravnost. Pred zadnjim vzponom, ko se v lepem vremenu že vidi zgornja postaja vzpenjače, se strmina malo položi, da lahko nekoliko predahnemo. Potem pa ciljna strmina. Skoraj navpično, dobesedno grizemo kolena, gremo po štirih, zmanjkuje zraka, počivamo, sopemo, noge pečejo, še malo, še malo! Obrazi okrog mene ostajajo
več ali manj isti. Z večino se srečamo na startu. Nato nekateri oddrvijo naprej, drugi ostanejo zadaj, nekateri med njimi pa me spremljajo celoten vzpon. Včasih malo pred mano, potem zopet malo za mano, zadihani, bledi, zaripli v obraz, molčeči, zgovorni, …vsi
z istim ciljem, čim prej na vrh. Pred vsakim vzponom nekako lahko slutiš, kaj te čaka med vzponom in na vrhu. Iz ledene megle pri -4°C, ivju na drevju se dvigneš v topel sončen dan z neverjetnih 12°C. Drugič nekje na sredini vzpona iz šumečega listja postopno
zagaziš v polmetrski sneg in se na vrhu po ledenih ploščah dobesedno po štirih priplaziš v cilj. Tretjič se iz tople doline prebijaš proti vrhu, iz katerega se nenadoma pripodi leden oblak megle, ki tvoje potne kaplje v trenutku spremeni v ledene sveče in ne vidiš niti nekaj metrov pred sabo.
Zmagovalcev je bilo na 5. ZPPP 2011/2012 preko petsto, povprečno na nedeljo preko dvesto. V dolino se lahko vrnemo peš, z gondolo ali nas nekdo z avtom počaka na vrhu.
In ko zmagaš enkrat, te potegne, zaželiš si novih zmag in že komaj čakaš naslednjo nedeljo. Potem pa še nekaj, kjer se pokaže naša človeška nečimrnost: ves potek vzpona poslikajo in naslednji dan vse slike objavijo na spletni strani ZPPP. Vsi komaj čakamo, da se vidimo, kako smo zmagovali.
Tudi letos bomo zmagovali. Vabljeni!

[ZarkoM]

Ker vemo kako težko si je ob večjem pretoku kisika v mišice kot v možgane zapomniti startno številko, smo pripravili začasne startne kartice za lanske tekmovalce, ki so se udeležili manj kot štirih vzponov.

Če ste si številko zapomnili, začasne kartice ni potrebno dvigniti. V vsakem primeru vas bo trajna startna kartica čakala pri vašem drugem vzponu v tej sezoni.

Kdor pa se je lani udeležil vsaj štirih vzponov, pa naj le dvigne trajno kartico, ki že čaka nanj.

Seznam startnih številk

[ZdravkoC]

Moram si umisliti startno številko in si jo pripeti na prsi. Bom prebrskal med starimi številkami, kdaj sem imel št. 128

[Lenz]

zimski utrinki s Pohorja, tako kot se spodobi za zimski pokal
https://picasaweb.google.com/iskam.s/6Z ... Mj35qeqMg#

[marja]

Lenz, hvala za ekspres fotke!
Lepo je bilo spet videti stare obraze, malo poklepetat in se "malo" pomatrat . Ugotavljam, da breg ni nič manj strm kot prejšnja leta. Ampak, kdo pravi, da to ni fajn .

[ZarkoM]

Še sveži in topli rezultati