Na prigovarjenje Forresta sem se kljub pomislekom, da še nisem dovolj spočit od zadnje tekme, tudi zadnji hip prijavil. Edina resna priprava na ta dogodek je bil (aktivni) počitek, ker sem bil od prej utrujen zaradi prevelikega števila daljših tekov in višjih temperatur.
“Počitnice” so hitro minile in kar naenkrat sem bil tam. Ob pogledu na segreto asfaltno podlago brez kakršnekoli sence in vročine v pravem pomenu besede mi je bilo vedno bolj žal, da sem se sploh odločil sodelovati.
Začetek je bil grozen. Težke noge. Ritem vodečih, 3:45-4:00 min/km, je bil zame praktično nedosegljiv. Med njimi so bili tudi tekači, ki imajo osebni rekord na 100 km pod 7:30. V prsa je pihal veter, ko pa je pihalo v hrbet, me je zaradi sonca peklo. Dobesedno. Kot bi bil v pečici. Imel sem občutek, da ne bom mogel teči niti pol ure. Že po prvem krogu, ki je bil komaj 1 km, sem moral piti vodo. Kmalu se je pokazalo, da so vodeči precenili razmere in so “cepali kot muhe” in kar naenkrat sem bil vodeči. Že kmalu sem tudi vodil za en krog in iz ure v ure sem samo še povečeval prednost.
Letos je bila tabla s seznamom nastopajočih in njihovimi doseženimi krogi dokaj ažurna. Zato sem imel zasledovalce stalno pod nadzorom in sem lahko tekel nekoliko počasneje, predvsem zato, ker nisem vedel ali me bo pobralo takoj ali pa kasneje. Razmere so bile enostavne take, da je bil edini cilj - preživetje. Na okrepčevalnicah sem se ustavil vsaj 50x in skrbel za primerno hidracijo. Tudi ko je sonce zašlo ob 20h je bilo še vedno zelo vroče, ni pa bilo več tiste pripeke. Vseeno ni bilo nič lažje. Pitje tekočine. Polivanje z vodo. Tek. To je bilo edino kar sem še počel.
Po 5:15 ura teka sem imel že dovolj prednosti, da bi lahko že hodil. Zadnjih 45. minut sem izkoristil za obisk WC in tempo prilagodil tako, da sem končal z lepo okroglo številko, 70. Kljub slabemu rezultatu sploh nimam občutka, da sem tekel slabo. Utrujen sem bil prav tako ko sem tekel 80. Ne mislim razpravljati ali je bil moj tek slab ali ne, na koncu sem končal kjer sem končal. Razen utrujenosti nimam nobenih posledic. To je edino kar šteje.
Za konec se Forrestu zahvaljujem za prevoz in ker sem zaradi njega vknjižil še eno dobro uvrstitev.
RezultatiSlike