Da malo obudim spomin na lanski tek zaupanja v Mojstrani, sem copypaste dve poročili s tega teka:
Fotr je napisal:
Čeprav je sobota kazala ves blišč pomladnega dne, pa je nedeljsko vreme sledilo sloganu za tek proti odvisnosti »Veter v laseh«, pa tudi sonce je tu in tam potipalo z žarki, kakšno je razpoloženje med tekači. Skoraj sedemdeset se jih je udeležilo teka z Vetrom v laseh. Na prizorišču teka, v Boru pri Mojstrani, je bilo že navsezgodaj živo. Zbirali so se že tekmovalci, organizatorji pa so dokončevali zadnje priprave.
Dolina je bila oblačna, z nekaj redkimi sinjimi luknjami na nebu. V daljavi je pod debelo snežno plastjo zasut stal mogočni prvak Karavank Stol, poleg njega, pa se je bleščala podolgovata Belščica. Izpod Skalce, kjer je bil pripravljen start teka, je bil prekrasen razgled na Dovško Babo, izza sprednjih strmih hribov nad Dovjem je sramežljivo pogledoval beli vrh Kepe, proti Kranjski gori pa se je kazalo pogorje Karavank z zasneženimi vrhovi, ki so jih obkrožali smrekovi gozdovi.
Potem se je tek začel. Proga je bila speljana po gozdu, polnem borovcev, smrek in macesnov, ki so svojimi dišavami blagodejno vplivali na zasopla pljuča tekačev. Tekli so prav vsi, od otrok, do mož in žena, debeli, suhi, mladi in malo bolj v letih. Pravi užitek je bilo teči ali se samo sprehoditi po drugem delu proge, ki je tekla ob kristalno čisti, srebrno se lesketajoči strugi Save, ki je s svojimi zdravilnimi hlapi prispevala, da je vsa krepčilnost narave prešla v telesa tekmovalcev. Na cilju so bili zmagovalci vsi, saj so tudi vsi prišli na cilj, čeprav je cilj teka samo zdravilna sprostitev, saj je bil cilj udeležencev, da premagajo svojo bolezen, dosežen že precej prej. Taki teki in taka srečanja zmagovalcev nad samim seboj, samo krepijo njihovo zdravje in voljo.
Vsekakor je treba pohvaliti tudi organizatorje, kjer je vsako leto gonilna sila Miro. Tudi Veter v laseh nam je pomagal, saj je na prizorišču teka ves čas prijazno pihljal in nam mršil lase, čeprav jih imamo nekateri že bore malo. Ampak glavno je to, da je bila lepa nedelja izkoriščena, da smo naredili nekaj koristnega zase, ker smo se naužili naravnih lepot in zdravil, pa tudi za vse druge, ki so utrdili medsebojno prijateljstvo.
Miro je napisal:
Bom še malo nadaljeval Fotrove misli iz Mojstrane.
Tek smo organizirali že sedmič. Ta številka me spomni , da najmanj toliko časa že nisem popil niti kapljice alkohola.
Na tem teku se srečamo tudi stari znanci , veliko je tudi novih obrazov.
Ta tek je med "zasvojenimi "na Gorenjskem kar znan, udeležujejo pa se ga tudi gosti iz drugih krajev po Sloveniji, premnoge pa je preveč sram, da bi se takega teka udeležili. Škoda, kajti spoznali bi same pozitivne in vesele ljudi, srečne družine....
Otroci ki tečejo vlivajo štaršem voljo do nadaljevanja rehabilitacije, ter jim tudi vlivajo zaupanje zato se prireditev v Mojstrani imenuje TEK ZAUPANJA.
Zaupanje vračajo tudi udeleženci in sicer vsem, ki verjamejo vanje!
Tek ni tekmovalnega značaja, čeprav najhitrejši tudi prejmejo diplome in medalje. Vsak udeleženec pa prejme tudi majico z znakom akcije VETER V LASEH.
Evo, tako je bilo lani, moji spomini so še sedaj polni lepih vtisov, zato bom zagotovo prisoten na letošnjem Teku zaupanja.
Se vidimo!
, če ne bo razsajala puberteta 
. Ob preobilju dirk v tem času, končno tudi ena, kjer čas ni pomemben. Na tek nas vleče tudi Peričnik, ki smo se mu morale pozimi odpovedat in še nekaj:
In pozabil si povedat še "bogate ljudi" 
. Se pa naslednji dan pričnejo šmarnice 
. FAJMUŠTR PRESS . Je pa res, da danes nikoli ne veš kako bo, kje vse narobe 
.
z dobrim srcem.