Da, še jaz malo pokomentiram včerajšnji tek. Ta tek si bom zapomnil po 3 zgodbah. Prva zgodba se tiče same najdbe Urha. Bigfrik kot moj sovoznik in »staroselac« Ljubljane me napoti v smer proti Štajerski

, bila sva bliže Celju, kot Urhu

. Ko sva obrnila na semaforju sva bila bliže Litiji kot Urhu

itn. Na koncu pa poznate tisti rek: da tud slepa kura najde zrno

. Prišla sva na Urh

. Bravvvvvoooo Bigi

. Še nekaj moram pripomnit: Bigi ceste na Urh ni poznal, gostilne ob cesti na Urh pa vse

!
Druga zgodba mi je skoraj »raztrgala« srce

? Pri obuvanju mojjjjiiiiihhhh Mizunk opazim, da so le te naredile »samomor«, se pravi opazim, da so se strgale in to obe dve

. 30.000 jurjev, en mesec stare, cca.100 km…oči postanejo rosne

, srce joče

… SHIT

…Obujem 3 leta stare Puma in se pripravim s knedlom v grlu na tek

.
Edina včerajšnja pozitivna zgodba, je bil tek

. Ta tek si bom predvsem zapomnil po prvovrstni družbi: Bigfrik, Dule, Dragons,Tini…(da, ne boste mislili, da ostali niste bili dobra družba. Govorim o moji skupinici, ki smo tekli celotno progo skupaj). Ej fantje, kako sem užival med tekom z vami

. Kot sem omenil med tekom, so take priložnosti redke, da smo se malo bolje spoznali, se pogovarjali…Ves čas pa smo tudi morali loviti našega »trdoživega« Duleta, ki je edini poznal progo in nas je včasih v klanec s svojim tempom pripravil do tega, da smo ostali brez besed (predvsem jaz

). No na ravnini so se vedno stvari uredile tako, da smo vsi prišli zadovoljni do konca, se pravi nazaj na Urh. Še enkrat, super družba ste bili

.