Tole se skoraj se upam dati pod bolj uradne rubrike.
Slon upam, da ne smetim preveč, a lastnega peskovnika si res ne morem privoščiti, pa malo gostujem. Gre za LUDVIKA.
Nekoč pred ne tako davnimi časi je živela mačka z imenom Ludvik. Goladarji že nekaj veste o tem Ludviku z mojega pripovedovanja, za vse ostale pa naslednji odstavek o zgodovini tega že slavnega(e) mačka(e).
I.
Pozimi se je Ludvik izgubil.
Takrat sem tudi zvedel za njegov obstoj. V centru mesta v bližini ugledne državne institucije so bile razpisane tiralice (oglasi), da se išče mačka Ludvik.
Mačka je ženskega spola, Ludvik pa moškega, tako da nam ni bilo jasno ali se išče maček ali mačka. Oglasi so viseli en teden, dva tedna in še naprej. Z vsakim dnem, ko smo jih gledali, smo bili bolj zaskrbljeni na usodo neznanospolne hišne zverinice. Upali smo, da gre za samca na daljšem ljubezenskem pohodu, ki se bo vrnil k zaskrbljeni gospodarici. Z žalostno Ludvikijado sem seznanil kup tekačev na Goladi. Zato bi morda lahko to vest objavil tudi pod treningi na Goladi. Tolažili smo se, da lahko tudi samice kam odidejo bodisi na daljši ljubezenski pohod, ali pa le na barvanje svoje dlake (no to je bil že barvasti humor), upali smo, da Ludvik ni dokončno izgubljen, skrbno smo se ozirali po Golovcu, če se ni morda Ludvik le začasno zatekel v urbano divjino (takrat po Golovcu še niso razsajali medvedje); a za Ludvikom na našo neizmerno žalost ni bilo ne duha ne sluha. Upanje v srečen konec je sicer še obstajalo, a novic o Ludviku ni bilo nobenih.
II.
Po kakšne pol leta so imeli uslužbenci zgoraj omenjene ugledne državne inštitucije tečaj tujega jezika v zelo uglednem prostoru v prvem nadstropju te iste inštitucije. Nekako po pol ure tečaja je sredi prostora zašumelo.
In na presenečenje vseh se je sredi sobe pojavila oranžna mačka ali maček. Bila je lepo rejena (ne preveč ravno prav), z oranžno dlako in ovratnico. Začel se je proces, ki bi omogočil, da se dogajanje uvrsti tudi v rubriko doživetja na teku.
Ludvik je nekaj časa uspešno izvajal intervalne treninge, dokler ni ena od mačjelastniških tečajnic uporabila strokovni prijem, ki je Ludvika omrtvil na natančno tak način kot se to dogaja mladim muckom. Pod vplivom tega prijema je bilo moč pogledati v ovratnico, v kateri je bil listek na katerem je pisalo kot ste verjetno že uganili - Ludvik. Napisana bila tudi telefonska številka lastnice. Od nekod se je pridobila kartonasta škatla v kateri je Ludvik lepo na varnem, čeprav verjetno nekoliko prestrašen ali celo jezen počakal na svojo gospodarico.
Žal je bila akcija tako hitra in učinkovita, da je spol zgoraj opisovanega Ludvika ostal skrivnosten.
III.
Ob teh dogodkih se postavlja več vprašanj:
-
je bil Ludvik izgubljen pol leta ali se je vmes našel, pa se zopet izgubil,
-
kako je Ludvik prišel v prvo nadstropje skrbno varovane inštitucije,
Razy sicer ve, da je Ludvik natančno takšen, kot Štruca iz romana Svetilničar, a romana tako in tako ni skoraj nihče bral, kdor pa ga je že, pa žal ne verjame v povezavo.
Glavno vprašanje pa glasi: ali je Ludvik dokončno najden ali pa se bo še izgubljal. Izgubljal od česa (od gospodarice). Zakaj bi se izgubljal, morda Ludvik ve kaj dela in že ves čas sploh ni izgubljen ampak najden, pardon hočem reči je neizgubljen, kajti če bi bil najden, bi pomenilo, da se je pred tem izgubil.
Počasi se daleč pride, hitro pa še dlje.
Eto, hrano bo zrihala, za pijaco bomo pa tebe zadolzili. 
Skratka, zmaga je nasa. 
Pa stalno je nekaj melanholicno gledal pod pokrov enega protvana, cesar sploh nisem razumel. 
Nezna roka me je pomagala proti robu postelje, kjer sem pocakal prvi podaljsek do 0510 in potem se drugega do 0520. Po drugem sem se nekako odmajal v kopalnico, kjer me je ze cakala vsa oprema in prav pocasi zlezel v tekaske cunje, ki so pocivale zadnja dva meseca. Kar na enkrat sem z vajeno kretnjo natikal tekaske copate in junasko korakal v temno in hladno jutro proti standardnem izhodiscu. Roka je sama poiskala uro, pritisnila ustrezen gumb in ze sem tekel. 
