Majda in Špela se pogovarjata v nebesih.
> >
> > Majda: Špela, kako si ti umrla?
> >
> > Špela: Zmrznila sem do smrti.
> >
> > Majda: Joj, kako grozno!
> >
> > Špela: Pravzaprav niti ne. Ko sem se nehala tresti od mraza mi je postala
> > tako prijetno toplo. Postala sem zelo zaspana in sem kmalu mirno umrla. Kaj
> > se je pa s tabo zgodilo?
> >
> > Majda: Huda srčna kap me je zadela. Sumila sem, da me mož vara in sem en dan
> > prišla prej iz službe. Ampak namesto, da bi ga zalotila pri dejanju, sem ga
> > našla samega v dnevni pred televizijo.
> >
> > Špela: In? Kaj se je zgodilo?
> >
> > Majda: Tako sem bila prepričana, da nekje skriva drugo žensko, da sem
> > prečesala celo hišo. Tekla sem na podstrešje in potem v klet, pregledala sem
> > vse sobe in preverila pod vse postelje. Iskala sem jo dokler nisem bila tako
> > utrujena, da me je srce izdalo in sem umrla.
> >
> > Špela: Škoda, da nisi pogledala v skrinjo. Bi bili obe še danes živi!
