področje za vaše verbalne izlete. uživajte ...

Moderatorji: pegaz, Staša

 špelca_p
#47497
Kar se tiče razmišljanja iz moje smeri menim, da Tomaž ni čisto nič bolj nor kot nekdo, ki se je odločil, da bo njegov cilj po novem zjutraj začeti dan z nasmehom na obrazu, preteči prvi maraton v življenju, opraviti prvi triatlon, večdnevni tek, prekolesariti Ameriko, itd.....
Dejstvo je, da imajo veliki ljudje pred seboj vedno neke cilje, ki jim življenje delajo polno in niso samo vsakodnevni popotniki, ki niti ne vedo kam gredo. Resnica je pač taka, da Tomaža že od malih nog kliče gora in če tega cilja v življenju niti ne bi poizkusil izpolnit bi se enostavno počutil praznega. Zakaj potem živeti, če ne izpolnimo tistega,kar naj bi bilo naše življensko opravilo. Hvala bogu, da nekateri slišijo ta klic, ki jih žre v notranjosti in gredo, in se ne bojijo ...niti smrti.

Tveganje je pač del življenja. Tvegamo že takoj, ko zjutraj vstanemo, ko gremo v službo, šolo, lahko nas povozi avto, lahko nam pade opeka na glavo, lahko nam spodrsne na stopnicah in pademo, lahko pademo medtem ko gradimo lasten dom...kot se je zgodilo Tomažu. Ampak kar je najbolj pomembno je to, da si sploh upamo tvegati. Niste tvegali tudi vi, ko ste se odločili, da boste pretekli prvi kilometer?No pa čeprav je bilo to tveganje zasvojenosti s tekom :D
Tudi kar se tiče Tomaževe odgovornosti do otrok. Mislim, da imajo glede vsega tega stvari zelo dobro razčiščene v celotni družini in je razpredanje o tem ali je prav, da je šel zaradi njih ali ne tukaj odveč in nekako niti nimamo pravice, da bi sodili o tem.

Jaz osebno bom molila še naprej, pa če je nekaterim to prav ali ne. In tudi nimam čisto nič proti, da je bil forum uporabljen kot sredstvo, kjer lahko Tomažu pošljemo dobre želje. Nikakor ni potrebno, da sedaj vsi molite...če niste verni pač ne boste...bi bilo pa lepo, če bi se v teh trenutkih vsaj spomnili nanj...pa če ne..tudi prav.

TOMAŽ ŽELIM TI VSE DOBRO IN DRŽIM PESTI, DA SE VARNO VRNEŠ DOMOV!
Špela
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#47512
matjaz napisal/-a:bravo bosin. po dolgem cajtu ena taprava. Dober helikopter, in pravo ekipo resevalcev, pa veliko srece. Sam pa bom se vedno prosil, da zadanem na LOTU. Jasno da zelim Tomazu da se resi iz luknje ki pa si jo je sam izkopal. Ko pa pride domov, pa naj ne rine vec v gore, ce pa ze pa brez pompa.
ALELUJA


Kaj te te moti ce je nekdo tako spreten/neroden da si ustvari pomp okoli sebe.

Ce ti odstopis s tekaske nacrtovane trase si pac sam v sebi looser.
To je eno drugo pa dvomim da Tomaz o tem odloca kaj gre v javnost in kaj ne. Ce bi jaz bil na njegovem mestu si verejtno ne bi hajcal te temperature.
Ampak taksnega projekta si ne mores zamisliti brez sponzorjev.
Sponzorji pa zelijo odmevnost za vsako ceno.
In ce pac ne bo stena osvojena bodo pa strani obiskovani in vedno bos trcil na logotipe sponzorjev.
Mislim da je se premalo naredil za svoj pomp. Web strani bi moral opremiti v vec jezikih, moral bi redno posiljati posnetke kraja kjer je zakopan zakaj pa imamo wireless satelitsko tehologijo.

Ce gledam s tega stalisca da je moja firma dala tudi nekaj denarja za njegovo odpravo ( torej je slo iz zepa kjer mi crncimo in ko na nas pritiskajo za zmanjsevanje stroskov ) potem bi moral reci da je njegova ekipa zanic iztrzila eno najvecjih priloznosti.

bodi pa siguren se nekaj da ta njegov drugi neuspel poskus spremljajo budno tuje ekipe in analiizrajo kje bodo poskusili zadevo boljse izpeljati.

To je slika ki mi je gnusna ampak tukaj bljuzite o stvareh ki pojma nimate o njih ker so vam v vasem okolisu priskutili besedo molitev in pac hvala bogu imate drogo imenovano tek pa se kaj zraven. Torej ce bi ze radi poudarili neko koristolovsko in neromanitcono sliko potem opisiite to na vsaj nek smiseln nacin: skozi denar in kaj dobi vsak od tega.

In tudi od tega drugega neuspelega poskusa bi se dalo fajn zakseftati za kliniko oz. bo Humar zakseftal kolikor se je tega ze uspel nauciti.

To da zakseftas da prides na vrh ali prismucas dol ziv in zdrav pa se hahljas potem je ocitno ze znana zgodba. Ja tukaj se tudi jaz predajam in se prilepljam na nalepko doline Šentflorjanske...ce nekomu nekaj ne uspe potem nima kaj iskati v javnosti brez pompa...

Pa hvala bogu da se lahko javno postavi da mu ni uspelo in da zna to zagovarjati in da se ima jajca ponovoti zgodbo.

To ti s svojimi full modrimi besedami verjetno ne bos sposoben.

Sploh pa to zgodba o Humarju na tem forumu to je zgodba o zatrapanosti , ki rabi kruha in iger in preroske besede v dnevnih cjatngih ala Jez ali pa kaksne Humarjeve preroske besede skratka nekaj kar lahko z danes na jutri spremenis mnenje in zavrtis besede da si skoz in skoz aktualen.
Uporabniški avatar
 Bor
#47552
TOMAŽ HUMAR REŠEN - RAVNOKAR!!!

ČESTITAM
Uporabniški avatar
 Učenec
#47553
ČESTITAMO
Uporabniški avatar
 Učenec
#47555
Bor, kje pa si zvedu to?
Uporabniški avatar
 alan
#47565
Učenec napisal/-a:Bor, kje pa si zvedu to?


...sem slisal, da se da pri nas dobit mp3 playerje, ki lovijo pakistanske frekvence :shock: :?:

A pred 4-to zjutraj ze dela internet :?: :?: :?: :shock:
Uporabniški avatar
 MCrnigoj
#47601
Če človek malo zmoli, v tem res ne vidim ni nič slabega. Vendar ni nič slabega tudi v tem, če na forumu polemiziramo, če se malo kregamo – skratka, če nismo enotni! Forum je vendarle forum, lahko je tudi molilnica, vendarle je najprej forum! Zakaj, za vraga bi morali biti enotni?! Humarjevo pozivanje k enosti (enotnosti) je v resnici patetično. V času 'Bratstva i jedinstva' so mnogi molili za Tita, ko je čepel v kliničnem centru in čakal na amputacijo. Če kdo kritizira Humarjevo početje, zaradi tega še ni narodni izdajalec. Ima pač svoje mnenje (ali pa foušijo :twisted: , če hočete) Zakaj bi se Slovenci sploh morali poenotiti?! Kritični um ne prenese enotnosti in enoumja! Poglejte npr. države Latinske Amerike, npr. Brazilijo ali Argentino ali Mehiko – kakšno navdušenje, kakšna nacionalna euforija vlada zaradi nogometnih nacionalnih herojev. Toda, je zaradi (promocije in uspehov nacionalnih moštev ali posameznikov) v teh državah kaj manj revščine, bede, diktature...ne bi rekel! Različna mnenja (nekatera lahko tudi nesramno grda in iz čiste foušije) kažejo na to, da postajamo normalna, pluralna družba.

Ljudje so (smo)obsedeni z nacionalnimi junaki, ki zastopajo narod. Gre za tipičen primer kolektivnega narcizma. Bi bilo kaj drugače, če bi bil Humar npr. Cigan, Bosanec, Anglež, Američan, Rus, Pakistanec?! Bi molili zanj? Bi bil vaš ponos, da ste Slovenci, kaj manjši?

V primeru Humarja je seveda še najmanj pomembno, kdo bo kril stroške. Govoriti o stroških na račun davkoplačevalcev, kot to počnejo nekateri, je streljanje kozlov. Humar je prodajni artikel, in se je finančno že večkrat recikliral, sedaj, ko so ga (hvala bogu) rešili, pa se bo lahko še večkrat, tudi če ne stopi v steno niti enkrat več. Podaljšali so mu rok trajanja. Njegova osebna stiska in trpljenje pa je (bila) samo tako huda, kot so jo nam prikazali mediji (trpljenje, bolečine in obup, ki jih ne vidimo in ne slišimo – za nas ne obstajajo!). Še nihče se ni lotil gladovne stavke, če ni prej poskrbel za medijsko pokritost. Smisel nekemu početju daje šele medijska pokritost. Pa ne govorim o Humarju, on tega gotovo ne počne zaradi medijev – vendar - Humarja brez kapitalistične medijske promocije ne bi bilo. Niti v naših mislih, ne v srcih, ne v molitvi. Humar je sicer resničen - živ človek - vendar takšen, kot ga poznamo, ni nič drugega kot medijski simulaker. Ko molimo za Humarja, molimo le zato, ker so nas k temu spodbudile umetne medijsko stimulirane emocije. Gre za to, kako asoniranijo besede. In nekatere besede imajo res magični zven. Ena izmed takih je npr. pediatrična klinika. Na to trzajo že prav vsi in ni ga junaka, ki bi nasprotoval izgradnji klinike. Vendar - ali ni pozivanje k zbiranju denarja za kliniko na moč podobno komentarju 'Miss World', ko pravi, da jo skrbijo lačni v Afriki. Dejstvo pa je, da se klinika gradi in se bo dogradila iz sredstev, ki jih zbira država v proračunu že več let. Zanjo plačujemo vsi davkoplačevalci – tisti bolj nacionalno zavedni, tisti manj zavedni in celo tisti, ki se jim za Slovenijo, po domače rečeno, jebe! Mogoče - ti zadnji - gledano na prihodke - še največ. Vsi ostali (karitativni) prispevki so bagatela. Z njimi si sicer lahko tudi fino operemo vest, toda večina denarja bo prišla iz proračuna. In ne govorite mi prosim o stroških referendumov! Nacistična Nemčija jih ni poznala.

Pogosto slišimo, da je Humar edinstven, da se ga že zaradi tega splača reševati. Da je vreden! Jaz pa mislim, da je edinstven vsak človek - prav vsak od nas pleza svojo steno, pleza svoj smer, pogosto brez sponzorjev, brez medijev, z veliko manj talenti in danostmi, kot jih premore Humar.

Iskanje in povzdigovanje idolov je pogosto znak, da smo sami obtičali nekje ob vznožju in se nam ne ljubi več plezati. Manjka nam (individualnega, ne kolektivnega) samospoštovanja in potem plezajo za nas drugi - npr. Tomaž Humar. Ko molimo za Humarja, v resnici molimo za uspeh naše projekcije tistega, kar bi hoteli biti sami. Molimo za idola, za surogat. Veliko bolje bi bilo, če bi molili predvsem zase.

Odkar sem se sam začel ukvarjati z rekreativnim športom, se ne zmenim več za vrhunski šport (menim celo, da je zdravju škodljiv in nevaren), briga me za reprezentanco, za nacionalne junake, ipd. Vedno bolj sem zadovoljen sam s sabo in mi ni več potrebno svojih frustracij kompenzirati s kolektivnim narcizmom. Poleg tega sem bolj zdrav, bolj storilen, bolj motiviran za življenje, zdravnika skoraj ne potrebujem več, ne uživam več nobenih zdravil – po domače rečeno – manj obremenjujem zdravstveno blagajno – ali ni to pravzaprav največji prispevek k zbiranju sredstev za pediatrično kliniko. Pošiljanje SMS-ov, kupovanje nekih humanitarnih voščilnic, deklarativno zbiranje drobiža s dramatičnimi medijskimi pozivi ipd. patetične geste so v resnici smešne. Vprašajmo se raje, kaj je ta država in kaj so mediji naredili za razvoj in spodbujanje REKRETIVNEGA - to je množičnega ŠPORTA? Koliko prispeva in pomaga pri organizaciji tekaških rekterativnih prireditev? Koliko spodbuja zdrav način življenja?

Prav zato, da ne bo vse tako enolično (enoumno), pristavljam še nekaj zanimivih novic iz Pakistana. Upam, da se tisti, ki radi res iskreno molijo (za druge), ne bodo popolnoma iztrošili v molitvenem maratonu:

POVERTY IN PAKISTAN:
http://www.iucn.org/places/pakistan/poverty/poverty.htm
Kdo bo njim dostavil pakete s hrano?

PROSTITUTION IN PAKISTAN:
http://www.paralumun.com/issuespakistan.htm
Kdo bo njih reševal iz nemogočega položaja?

HUMAN RIGHTS IN PAKISTAN:
http://www.amnestyusa.org/countries/pakistan/index.do
Bo posredoval naš zunanji minister?

Human Trafficking & Modern-day Slavery in PAKISTAN
http://gvnet.com/humantrafficking/Pakistan.htm
Kje so mediji?
Uporabniški avatar
 bosin
#47613
Yes. Kot je navada pripomniti na forumih: " Se podpisem pod tole!"
 lenka
#47616
V primeru Humarja je seveda še najmanj pomembno, kdo bo kril stroške. Govoriti o stroških na račun davkoplačevalcev, kot to počnejo nekateri, je streljanje kozlov. Humar je prodajni artikel, in se je finančno že večkrat recikliral, sedaj, ko so ga (hvala bogu) rešili, pa se bo lahko še večkrat, tudi če ne stopi v steno niti enkrat več. Podaljšali so mu rok trajanja. Njegova osebna stiska in trpljenje pa je (bila) samo tako huda, kot so jo nam prikazali mediji (trpljenje, bolečine in obup, ki jih ne vidimo in ne slišimo – za nas ne obstajajo!). Še nihče se ni lotil gladovne stavke, če ni prej poskrbel za medijsko pokritost. Smisel nekemu početju daje šele medijska pokritost. Pa ne govorim o Humarju, on tega gotovo ne počne zaradi medijev – vendar - Humarja brez kapitalistične medijske promocije ne bi bilo. Niti v naših mislih, ne v srcih, ne v molitvi. Humar je sicer resničen - živ človek - vendar takšen, kot ga poznamo, ni nič drugega kot medijski simulaker. Ko molimo za Humarja, molimo le zato, ker so nas k temu spodbudile umetne medijsko stimulirane emocije. Gre za to, kako asoniranijo besede. In nekatere besede imajo res magični zven. Ena izmed takih je npr. pediatrična klinika. Na to trzajo že prav vsi in ni ga junaka, ki bi nasprotoval izgradnji klinike. Vendar - ali ni pozivanje k zbiranju denarja za kliniko na moč podobno komentarju 'Miss World', ko pravi, da jo skrbijo lačni v Afriki.

Pogosto slišimo, da je Humar edinstven, da se ga že zaradi tega splača reševati. Da je vreden! Jaz pa mislim, da je edinstven vsak človek - prav vsak od nas pleza svojo steno, pleza svoj smer, pogosto brez sponzorjev, brez medijev, z veliko manj talenti in danostmi, kot jih premore Humar.

Pošiljanje SMS-ov, kupovanje nekih humanitarnih voščilnic, deklarativno zbiranje drobiža s dramatičnimi medijskimi pozivi ipd. patetične geste so v resnici smešne. Vprašajmo se raje, kaj je ta država in kaj so mediji naredili za razvoj in spodbujanje REKRETIVNEGA - to je množičnega ŠPORTA? Koliko prispeva in pomaga pri organizaciji tekaških rekterativnih prireditev? Koliko spodbuja zdrav način življenja?


:cast: :cast: :cast: :cast: :cast:
:clap: :clap: :clap: :clap: :clap:
Bravo, se strinjam!
Uporabniški avatar
 runner
#47652
Uh, crni, crni, Crnigoj saj ni vse tako crno...

Heh, v vecini stvari se strinjam s tabo in prav lepo si napisal (tisti linki ti dajo misliti).

le:

Odkar sem se sam zaèel ukvarjati z rekreativnim športom, se ne zmenim veè za vrhunski šport (menim celo, da je zdravju škodljiv in nevaren), briga me za reprezentanco, za nacionalne junake, ipd.


Ljudje rabimo Krizaje, Petrovice, Benkovice <vstavi_se_kaksnega_znanega_SLO> ... Meni je recimo najbolj pri srcu Martin Strel (mislim - tako intelektualno) - isto kakor rabimo Apolo in Discovery ... tukaj NE vidim svojo projekcijo ali kako ti pravis "kolektivni narcizem" ... vidim progres ... napredek ... razvoj.
"Citius, Altius, Fortius" (jebi ga Olimpijada mi je ostala v krvi) in na ta nacin vem, da bomo ljudje sli naprej, da bodo nasli zdravilo zoper herpesa ali da bo Sumaherjeva zmaga (BTW ne spremljam F1) pripomogla, da bo tudi v mojem avtu odlicno sinteticno olje.

Res je, da profi sport ni zdrav (mogoce lokostrelstvo in golf nista glih dobra primera) ampak moj point je da pripomore napredku vseh nas.

edno bolj sem zadovoljen sam s sabo in mi ni veè potrebno svojih frustracij kompenzirati s kolektivnim narcizmom. Poleg tega sem bolj zdrav, bolj storilen, bolj motiviran za življenje, zdravnika skoraj ne potrebujem veè, ne uživam veè nobenih zdravil


Blagor tebi. Eni pa zremo zdravila vsak dan, pa smo vseeno motivirani za zivljenje. Zavedamo se pa tudi, da je potrebno stvari spreminjati in ne samo "za se" se brigati. Zato pizdimo na forumu... deremo se na sestankih... vristimo in psujemo po mailih. Hocemo spremeniti na bolje... in se trudimo svoj krog na kateri lahko vplivamo povecati. Tocno to si tudi ti naredil s svojim postom. Tako bom tudi svojega dedica vzgajal. Kaj pa vem mogoce bo dedinja miss Spodnjeg Gameljna pa bo naredila kaksno malenkost tako kot je Dijana naredila za nagazne mine.

Ma vidim jaz, da je cas za revolucijo tukaj!
Uporabniški avatar
 pegaz
#47686
Dragi moji,

Končno spet ena zanimiva, polemična, poletna tema. Še dobro, da se je Humar spravil tja v steno - in da so ga iz nje tudi rešili - saj smo se imeli tako priložnost pogovoriti se o mnogih stvareh.

Ste zanj molili?
Ste mu pošiljali dobre misli?
Ste mu privoščili, da spleza na tisti hrib, da ga iz njega rešijo, da gre na svoji poti do konca?
Se vam je zdel prismuknjen, nor, neodgovoren?
Ste mu želeli, da ga že enkrat odnese tisti plaz?
Ste ga obsojali?

Ste obsojali druge, ki so mislili drugače od vas?
So drugi obsojali vas?

Res je, demokracija je krasna stvar. Lahko poveš svoje mnenje, naj bo drugim všeč ali ne. Vseeno pa smo tu na Tekaškem forumu, kjer si prizadevamo za srčno kulturo (poleg fizkulture). Kljub temu, da se kdaj krešejo mnenja, velja nenapisano pravilo, da drug drugega ne zasmehujemo, zaničujemo ali ponižujemo, temveč si skušamo pomagati. In nato besede tudi preliti v dejanja, v pomoč pri treningih, tekmah in vsakdanjem življenju. Ta pozitivna energija, naj bo povezana z vero ali brez nje, izvira iz izkušenj in omenjene srčne kulture.

Pomislite: noben od nas ni začel teči kar tako, ker je pa to dobro zanj. Vsi imamo nekaj, kar nas žene, dan za dnem, kilometer na kilometer. Cilje, sanje, iluzije. In zagotavljam vam, vsak od nas se nekomu zdi nor, prismuknjen, neodgovoren.

Pomislite na to, preden naslednjič nalepite etiketo na sočloveka in nanjo napišete negativno besedo v svojem jeziku.
Mogoče pa je hotel le dobro, na svoj način, le vi ga niste razumeli.

Lep let, Pegaz.
Uporabniški avatar
 Dule
#47691
Se strinjam s Pegazovim prispevkom :wink:

Forum bogati naša različnost in svoboda v različnem mišljenju. Tu smo: neverni, verni, bogati, revni, hitri, počasni, študirani, neštudirani (pa še najmanj sto primerov različnostio bi lahko naštel)... in nikoli ne bomo enaki, zato moramo spoštovati različnost.
Časi ko smo morali biti v javnosti vsi enotnega mnenja so nepreklicno mimo (hvala bogu).
Se veselim vaših različnih mnenj, več ko jih bo lažje si bom v njih našel mnenje s katerim se bom strinjal. Pa naj bo to o katerikoli temi tudi o politiki, ki nam kroji naš vsakdan in ki naj bi bila prepovedana tema na tekaškem forumu (ne zastopim zakaj saj imamo rubriko kr neki, kjer je dovoljeno smetit).
Spoštujmo vsa mnenja, tudi če se z njimi ne strinjamo in ne žalimo drugega ker ne misli tako kot mi.

Lep in uspešen dan vsem :D

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA