- 15 Jul 2004, 10:12
#15202
Ker sem že dokaj stara mačka v raznih aktivnostih (sicer ne tako stara 
...) in dokaj fit, sem mislila, da se mi muskelfiber v nogah skoraj ne more več zgoditi. Pa sem z ekipo po daljši pavzi spet malce bolj na dolgo (11 ur hoje) poromala v naše čudovite hribe, in glej ga, zlomka , v naslednjih dneh je tisto, kar sem dotlej nadvse spoštljivo "moje lepe suhe noge" imenovala, v svoji togosti spominjalo na vse mogoče pripravke za kurjenje 
, s katerimi je kar najbolj boleče naokrog hoditi, vsakršni izleti v območja, ki so vključevala stopnice, so bili pa sploh do nadaljnjega odpovedani ... 
Čisto tako za firbec sem si v obdobju "zvoniti po toči je prepozno" ogledala, kako se taka neprijetnost pridela. Evo, prilagam izrezke z neta:
Kaj se dogaja, ko se mišica krči?
Kot za vsako delo je tudi za delo mišic potrebna energija. Mišice dobivajo energijo iz hranilnih snovi, ki jih kri neprestano dovaja vanje. Glavni vir energije je grozdni sladkor (glukoza). Ko se mišica skrči, razpade sladkor najprej v mlečno kislino. Ob tem dobi mišica energijo, da se skrči. Mlečna kislina pa takoj nato oksidira (spoji se s kisikom) ter razpade v vodo in ogljikov dioksid. Ob tem se sprošča toplotna energija, ki daje telesu določeno temperaturo. Razkroji pa se samo en del mlečne kisline, drugi del pa se spet spoji v grozdni sladkor. Grozdni sladkor je nato spet vir energije za krčenje. Človeško telo deluje torej zelo gospodarno.
Utrujenost mišic
Mlečna kislina je za mišice strup in jih hromi. Če se je preveč nabere, se mišica ne more več krčiti in pravimo, da je utrujena. Če dela mišica zelo hitro, kri ne more dovajati dovolj naglo toliko kisika, kolikor ga je potrebno, da bi se mlečna kislina sproti razkrajala. Če mišica nato nekaj časa počiva, se mlečna kislina razkroji in mišica spet lahko dela. Čim hitreje dela kaka mišica, tem hitreje se utrudi. To utrujenost občutimo kot svojevrstno bolečino, ki jo vsakdo pozna, če je telovadil, šel v hrib in podobno, posebno če mišice določenega giba že dlje niso izvajale. Vsi vemo, da hitro tečemo lahko le nekaj minut, počasi pa lahko hodimo ure in ure. Delavci vzdigujejo težka bremena v določenem ritmu. Za vsako mišico torej velja zadosten počitek po vsakem delu in dovolj hranilnih snovi ter kisika. Hranilne snovi in kisik dovaja mišicam kri. Zato je razumljiva, da vse, kar pospešuje krvni obtok, skrajša čas, ki je potreben, da se mišica odpočije. Zato je tudi tako pomembna športna masaža.
Kadar mišica dela, se razkrajajo v njej še druge snovi. Pri tem nastajajo različne razkrojnine, ki so za mišico prav tako strupene kot mlečna kislina. Te snovi prihajajo s krvnim obtokom v vse telo. Pri težkem in dolgotrajnem delu se ne utrudijo le mišice, ki delajo, temveč je utrujen ves organizem. Po celodnevni hoji, čeprav smo premikali v glavnem le noge, zvečer komaj odpiramo oči od utrujenosti. Ko pa telo počiva, se vse to škodljive in strupene snovi odstranijo iz mišic in iz telesa. In spet smo zmožni za delo.
Vir: http://med.over.net/za_bolnike/nase_telo_clanki/misicevje.htm
Kaj je aerobno območje?
Aerobno območje je tisto območje, v katerem je zadovoljena potreba mišic po kisiku. Določata ga aerobna praga: minimalni, ko se potrebe po kisiku zaradi povečanega napora povečajo ter maximalni, po katerem preidemo v t.i. anaerobno območje, ko tudi s pospešenim dihanjem ne moremo več zagotoviti mišicam potrebne količine kisika, ki ga potrebujejo za svoje delo. Vsako povečanje intenzivnosti v anaerobnem območju povzroči naglo nabiranje mlečne kisline, kar se kaže v hitri izčrpanosti, slabem počutju ter boelčih mišicah.
Vir: http://www.gibis-em.si/aerobno_obmocje.php
Pa dober tek brez muskelfibra želim! Zinka
...) in dokaj fit, sem mislila, da se mi muskelfiber v nogah skoraj ne more več zgoditi. Pa sem z ekipo po daljši pavzi spet malce bolj na dolgo (11 ur hoje) poromala v naše čudovite hribe, in glej ga, zlomka , v naslednjih dneh je tisto, kar sem dotlej nadvse spoštljivo "moje lepe suhe noge" imenovala, v svoji togosti spominjalo na vse mogoče pripravke za kurjenje , s katerimi je kar najbolj boleče naokrog hoditi, vsakršni izleti v območja, ki so vključevala stopnice, so bili pa sploh do nadaljnjega odpovedani ...
Čisto tako za firbec sem si v obdobju "zvoniti po toči je prepozno" ogledala, kako se taka neprijetnost pridela. Evo, prilagam izrezke z neta:
Kaj se dogaja, ko se mišica krči?
Kot za vsako delo je tudi za delo mišic potrebna energija. Mišice dobivajo energijo iz hranilnih snovi, ki jih kri neprestano dovaja vanje. Glavni vir energije je grozdni sladkor (glukoza). Ko se mišica skrči, razpade sladkor najprej v mlečno kislino. Ob tem dobi mišica energijo, da se skrči. Mlečna kislina pa takoj nato oksidira (spoji se s kisikom) ter razpade v vodo in ogljikov dioksid. Ob tem se sprošča toplotna energija, ki daje telesu določeno temperaturo. Razkroji pa se samo en del mlečne kisline, drugi del pa se spet spoji v grozdni sladkor. Grozdni sladkor je nato spet vir energije za krčenje. Človeško telo deluje torej zelo gospodarno.
Utrujenost mišic
Mlečna kislina je za mišice strup in jih hromi. Če se je preveč nabere, se mišica ne more več krčiti in pravimo, da je utrujena. Če dela mišica zelo hitro, kri ne more dovajati dovolj naglo toliko kisika, kolikor ga je potrebno, da bi se mlečna kislina sproti razkrajala. Če mišica nato nekaj časa počiva, se mlečna kislina razkroji in mišica spet lahko dela. Čim hitreje dela kaka mišica, tem hitreje se utrudi. To utrujenost občutimo kot svojevrstno bolečino, ki jo vsakdo pozna, če je telovadil, šel v hrib in podobno, posebno če mišice določenega giba že dlje niso izvajale. Vsi vemo, da hitro tečemo lahko le nekaj minut, počasi pa lahko hodimo ure in ure. Delavci vzdigujejo težka bremena v določenem ritmu. Za vsako mišico torej velja zadosten počitek po vsakem delu in dovolj hranilnih snovi ter kisika. Hranilne snovi in kisik dovaja mišicam kri. Zato je razumljiva, da vse, kar pospešuje krvni obtok, skrajša čas, ki je potreben, da se mišica odpočije. Zato je tudi tako pomembna športna masaža.
Kadar mišica dela, se razkrajajo v njej še druge snovi. Pri tem nastajajo različne razkrojnine, ki so za mišico prav tako strupene kot mlečna kislina. Te snovi prihajajo s krvnim obtokom v vse telo. Pri težkem in dolgotrajnem delu se ne utrudijo le mišice, ki delajo, temveč je utrujen ves organizem. Po celodnevni hoji, čeprav smo premikali v glavnem le noge, zvečer komaj odpiramo oči od utrujenosti. Ko pa telo počiva, se vse to škodljive in strupene snovi odstranijo iz mišic in iz telesa. In spet smo zmožni za delo.
Vir: http://med.over.net/za_bolnike/nase_telo_clanki/misicevje.htm
Kaj je aerobno območje?
Aerobno območje je tisto območje, v katerem je zadovoljena potreba mišic po kisiku. Določata ga aerobna praga: minimalni, ko se potrebe po kisiku zaradi povečanega napora povečajo ter maximalni, po katerem preidemo v t.i. anaerobno območje, ko tudi s pospešenim dihanjem ne moremo več zagotoviti mišicam potrebne količine kisika, ki ga potrebujejo za svoje delo. Vsako povečanje intenzivnosti v anaerobnem območju povzroči naglo nabiranje mlečne kisline, kar se kaže v hitri izčrpanosti, slabem počutju ter boelčih mišicah.
Vir: http://www.gibis-em.si/aerobno_obmocje.php
Pa dober tek brez muskelfibra želim! Zinka
. Zinka čestitke za tale prispevek, kjer si kratko in razumljivo opisala najpogostejše tekaške tegobe. Res super, super. 
ajej,to je edina cudna zadevca,mi je vsec,ker po treningu vem,da sem naredila nekaj velikega 
Ja, ponavljanje je mati modrosti 
(pri teku pa temelj hitrosti (in vzdržljivosti))... 
, saj tegobe so že čisto mimo, sem kar uspešno zdravila - z lahkotnim, počasnim, dovolj kratkim tekcem... Tale objava je rezultat mojega lisičjega značaja - poberem vse, kar se mi zdi uporabno (kar je skoraj vse 
).
