Zadnje novičke

[vigor]

Mene osebno spuščeni psi niti ne motijo, sem pa mnenja, da bi morali biti privezani tam kjer je dosti ljudi. Tudi sam ima psa, ki je večinoma odvezan, prvič zato ke je šolan in uboga na komando, drugič pa zato ker je že star in počasen. Vem tudi, da lahko pes dobi kakšen preblisk in nehote stori kaj nepričakovanega, zato tudi jaz pri srečanju s kakšnimi ljudmi ali drugimi psi svojega primem, da slučajno ne preseneti.

Med tekom tudi srečujem pse, ki pa so dostikrat odvezani, vendar se s tem ne obremenjujem prveč, sem pa pripravljen na kakšno presenečenje. Če pa se zgodi, da me kakšen pes kakorkoli ugrizne ali celo samo uščipne z zobmi, pa ta pes hkrati še ne bo privezan, potem bom pa brez pomisleka tožil lastnika in zahteval odškodnino in to samo zato da bo lastnik dobil lekcijo, da psa pa le ni tako težko poprijeti ko je treba.

[Bojan Ambrožič]

Men gredo psi blazno na živce. Prinzam, sovražim pse. To pa ne pomeni, da jih dražim. Samo lani me je pes ugriznil kar dvakrat. Enkrat med tekom in drugič, kot turista, ko sem nekaj fotografiral. Kar nenadoma me je mrcina zagrabila, da sploh nisem vedel. Sam pa se tud nočem kej dost kregat tako da tožil nisem.

Sem pa za spremebo zakona, ki bi prepovedala rotvajlerje in ostale zverinske ter mesarske pse. Lastniki, katerih psi bi napadali mimoidoče, pa bi morali odnesti z visokimi denarnimi kaznimi ter dosmrtno prepovedjo imeti psa.

Najbolj me je razhodil primer v Tržiču, ko so psi razrgali mimoidočega. Ta bo imel do smrti fizične in pisihične posledice. Lastnica, katero naj vrag vzame, pa je jokala kako so policisti grdo ravnali z njenimi "bogimi" psi. Na žrtev pa niti pomislila ni. Take ljudi pa v zapor.

Meni je grozno, da vedno ko tečem moram prenašat kako se psi zakajo vame in se derejo.

[spela*]

Oh Bojan ...
Najbrž veš, da poleg psov, ki jih lastniki pustijo, da se prosto sprehajajo in ogrožajo druge pse in ljudi (sem že doživela tak napad - in ne, ni bil rotvajler, ampam mešanec z nemškim ovčarjem, to je tista pasma, ki je postala priljubljena tudi zaradi komisarja Rexa), obstajajo tudi psi, ki so čisto lepo vzgojeni in da večina psov tekače in sprehajalce ignorira.
Potem so pa tu še psi, ki opravljajo koristna dela. Psi vodiči slepih in slabovidnih, psi terapevti, ki pomagajo v domovih za ostarele in drugod, pa tudi psi reševalci, ki sodelujejo pri iskanju pogrešanih oseb po potresih (tudi slovenski reševalci odhajajo s svojimi psi na območja potresov) ali ki v gorah iščejo ljudi, ki jih je zasul plaz, ali otroke in odrasle, ki so se nekje izgubili.
In tebi gredo vsi ti psi na živce?

[BOŠTI]

Na živce mi grejo lastniki odvezanih psov in njihov, sej nov nč naredu.

[Uroš Sobočan]

Oh Bojan ...
Najbrž veš, da poleg psov, ki jih lastniki pustijo, da se prosto sprehajajo in ogrožajo druge pse in ljudi (sem že doživela tak napad - in ne, ni bil rotvajler, ampam mešanec z nemškim ovčarjem, to je tista pasma, ki je postala priljubljena tudi zaradi komisarja Rexa), obstajajo tudi psi, ki so čisto lepo vzgojeni in da večina psov tekače in sprehajalce ignorira.
Potem so pa tu še psi, ki opravljajo koristna dela. Psi vodiči slepih in slabovidnih, psi terapevti, ki pomagajo v domovih za ostarele in drugod, pa tudi psi reševalci, ki sodelujejo pri iskanju pogrešanih oseb po potresih (tudi slovenski reševalci odhajajo s svojimi psi na območja potresov) ali ki v gorah iščejo ljudi, ki jih je zasul plaz, ali otroke in odrasle, ki so se nekje izgubili.
In tebi gredo vsi ti psi na živce?

lepo povedano

[lona]

Oh Bojan ...
Najbrž veš, da poleg psov, ki jih lastniki pustijo, da se prosto sprehajajo in ogrožajo druge pse in ljudi (sem že doživela tak napad - in ne, ni bil rotvajler, ampam mešanec z nemškim ovčarjem, to je tista pasma, ki je postala priljubljena tudi zaradi komisarja Rexa), obstajajo tudi psi, ki so čisto lepo vzgojeni in da večina psov tekače in sprehajalce ignorira.
Potem so pa tu še psi, ki opravljajo koristna dela. Psi vodiči slepih in slabovidnih, psi terapevti, ki pomagajo v domovih za ostarele in drugod, pa tudi psi reševalci, ki sodelujejo pri iskanju pogrešanih oseb po potresih (tudi slovenski reševalci odhajajo s svojimi psi na območja potresov) ali ki v gorah iščejo ljudi, ki jih je zasul plaz, ali otroke in odrasle, ki so se nekje izgubili.
In tebi gredo vsi ti psi na živce?

Se zelo strinjam in

[wind]

Na živce mi grejo lastniki odvezanih psov in njihov, sej nov nč naredu.

Meni pa samo tisti, ki so nesocializirani in se zaganjajo vame. Najbolj naporne so majhne nevzgojene mrcine, še posebej so nevarni na dolgem štriku, ki ga vleče čez celo cesto, da se lahko še spotakneš (v mraku ga hitro spregledaš). Lastnika pa seveda nič ne briga, ponavadi se takim zdi celo zabavno, da skačem čez štrik oz. tistega mikro kužka, ki se mi mota okrog nog.

Normalen pes, ki me pride mal pogledat ali pa lepo laufa zraven, me pa prav nič ne moti.

Sicer pa se mi zdi, da se je v zadnjem letu situacija precej izboljšala, velika večina lastnikov psa prime ali potegne k sebi, ko se približam.

[UršaR]

Meni pa psi sploh ne grejo na živce. Mi grejo pa lastniki, ki psu toliko "zaupajo", da ne bo nič naredil, da niti z očesom ne trznejo, če se jim približuje tekač. Saj ni treba, da pes kaj naredi, mene grozno moti že, če se ob meni postavi na zadnje tace. Pač mi to ne paše in ne bi se igrala z njim. In to, da imam na teku mir pred psi, se mi zdi, je moja pravica. In ta "mir" so mi dolžni zagotoviti lastniki!

Sicer pa imam pse čisto rada. In se tudi z veseljem poigram z njimi, če jih poznam in če mi tako paše.

LP, Urša

[ika]

Jaz imam pa pse rada in se z njimi dobro razumem, pa sem kljub temu imela eno neprijetno izkušnjo. Tekla sem od cerkve sv. Marka v Vrbi (France Prešeren) po javni poti mimo kmetije proti cesti (cca 100m), kjer je ležal pes, katerega sem ža lani ogovarjala in je bil čusto prijazen. Ko pa me je videl lastnik psa (najbrž), ga je naščuval name. Obrnila sem se in psa stogo nagnala nazaj, najbrž se me je ustrašil in se umaknil. Sploh ni zgledal nasilen, po moje je le mislil, da mora gospodarja ubogat. Lastnik pa je popizdil in rekel: Samo še enkrat... Na normalen način sem mu ugovarjala, da tečem po javni poti (preverjeno), pa je bil čisto penast (kakšna javna pot..., pol bo pa pes spet kriv...) in se je zagnal proti meni. Potem sem se pa še jaz ustrašila in lastniku ušla.
Ma zanima, če je sem pred tem lastnikom psa bežala le jaz ali še kakšen Gornjesavec, saj predvidevam, da jih v pomladanskem času precej teče po tej poti.

[Gregi]

Tu se strinjam s UršoR. Problem, kot ga vidim je v tem, da moramo tekači biti tisti, ki moramo ocenjevati vsakega neprivezanega psa, ali je videti miren, ubogljiv, ali lahko napade, mu lahko strga... skratka, ne glede na reakcijo psa meni vedno dvigne tlak in nabije adrenalin, ker se spuščam v negotovost, ki bi mi lahko s strani lastnikov bila prikrajšana...

[moder]

Najbolj uporaben nasvet glede psov - nehaj tečt na terenu kjer veš, da je sprehajališče za pse.

Jaz sem šla samo enkrat tečt po poti (za katero sem na licu mesta ugotovila, da so jo posvojili psi). Takrat se je tk brzinsko končal.

Moja običajna "proga" je po makadamski cesti, kjer tu in tam tudi kdo sprehaja psa.
Jaz sem se iz previdnosti vedno ustavila, ali pa hodila. Pes je pes. In nikoli ne veš kaj mu dogaja.

ja tu v Mb je katastrofa glede tega, pa noben ne upošteva zakona, vsi samo rinejo s temi hišnimi ljubljenčki v Betnavski gozd, Strazun, ... da bi ja čimprej psa spustili z vrvice...

[kovit]

Veste kaj...sploh ne razumete psov...kako jim je fino, ko ga spustiš z vrvice in kakšen užitek ga je gledati, ko se prešerno razdivja po gozdu pa se potem še z drugimi kužki igrajo in se naskakujejo ...res jih je fino gledat. Ste tekači eni kužomrzneži se mi zdi. Če se pa slučajno kakšen zaplete pod noge pa tudi ni ne vem kakšna stvar.Saj ste gibčni in lahko še pravočasno odskočite in se izognete padcu. Res nobene tolerance ni več med ljudmi.

[Bobek]

:twisted: Veste kaj...sploh ne razumete psov...kako jim je fino, ko ga spustiš z vrvice in kakšen užitek ga je gledati, ko se prešerno razdivja po gozdu pa se potem še z drugimi kužki igrajo in se naskakujejo ...res jih je fino gledat. Ste tekači eni kužomrzneži se mi zdi. Če se pa slučajno kakšen zaplete pod noge pa tudi ni ne vem kakšna stvar.Saj ste gibčni in lahko še pravočasno odskočite in se izognete padcu. Res nobene tolerance ni več med ljudmi.

Če te pa slučajno kakšen malo zagrize pa tudi ne biti preveč ogorčeni, saj večina je itak cepljenih, rane se pa en dva tri zacelijo in še nekaj dni počitka vam kuža nameni

[bush81]

Pozdravljeni.
Sam imam izkušnje teka s psom in sicer tako, da pes teče z mano. Ker tečem po "neobljudenih" poteh, ga imam ponavadi kar spuščenega. Naučil sem ga tako, da teče zraven mene in če srečamo nekoga, mu ne dovolim k njemu.....pes se je tako naučil in redkokdaj se zgodi, da me ne uboga. Ker tečem v domačem okolju in je to vas, psa vsi poznajo in se ga ne bojijo.
V primeru, da grem tečt (ali pa hodit) v kak tuj kraj, kjer ljudi ne poznam in jih je precej pa imam psa vedno na vrvici. Naredil sem si tako, da si jo zapnem okrog pasu in mi jo ni treba držati....tako me med tekom ne ovira.
Tek s psom mi je bolj zanimiv, kot če tečem sam.
Potrebno je razumeti ljudi, ki imajo pse radi in ravno tako ostale, ki se jih bojijo oziroma sovražijo!

[Classix]

Pred leti sem bil lastnik čudovite nemške ovčarke. Večino časa med sprehodi je bila na povodcu, saj sem zagovornik dejstva, da dokler je pes na povodcu ima kontrolo nad njim lastnik. Vse dokler...ne enem izmed pohajkovanj po Golovcu je morala (sklepam) zavohati neko divjad. Da skrajšam. Slabe tri ure je trajalo, da sem jo dobil zopet v roke. Pa še to ne jaz, pač pa znanec, kateri naju je poznal in za katerega sem vedel kje se nahaja in sem ga preko GSM-a naprosil, da jo zadrži do mojega prihoda. Priznam, da bi takrat kuzlo najraje fental...brez pardona. Niti pomisliti nočem na to, kaj bi bilo, če bi med tem ''izletom'' koga oklala ali podobno.
Po nekaj letih premora sem sedaj zopet lastnik, tokrat, manjše psičke mešanke. Brez pardona je ves čas najinih pohajkovanj na povodcu (flexi) in sklepam, da ji je povsem v redu. Je ravno prav ''gajstna'', da gre k vsakemu bitju na dveh ali štirih nogah, a je pod kontrolo. In tako bo ostalo.
Morda še nasvet tekačem ob srečanju z ''neprijaznim'' psom...ustavite se, poskusite biti čim bolj sproščeni (flegma stojite, roke ob telesu...) in izogibajte se očesnemu kontaktu. Če to ne pomaga, uporabite kakšnega od omenjenih sprejev. Če le tega nimate pri sebi in je pes manjše rasti, tečen in se vam zaganja tja v gležnje...zbrcaj, po možnost dvigni in ugrizni v uho...lastnika toži. Če je pes večje rasti...moli Boga, da te preveč ne okolje, toži lastnika. Če slednjega ni zraven...bad luck i guees.