Zadnje novičke

[oranzni_slon]

Draga Mojca!

Špela, hvala za odgovor Ravno v tem je fora, da sem povabljena samo se bojim, da bom jaz letos tisti najšibkejši člen in da ne bom zmogla Letos res še nisem tekla več kot 12 km in niti nimam volje in energije.

Na tem mestu te moram popravit. Midva sva zelo vesela, da naju z Raziskovalcem vzameš na trojke. Kako bo s časom bomo videli na cilju. Predvidevam, da v skladu z dnevno formo vseh treh skupaj. Torej naj te ne skrbi, da boš najšibkejša.

Škoda, pa se dostikrat vprašam, le kako sem lahko jaz pretekla maraton, če pa mi sedaj nea gre nikamor Nikoli več ne bom imela dolge pavze, največ 2 tedna in nič več. Kajti ta pavza

Morda si pa potrebovala pavzo. In tudi to, da si menda sedaj bolj "lena" (v kar jaz iskreno dvomim).

takrat natrenirala, da ne bom delala Razyu in Slonu sramote na trojkah. Najraje bi rekla, da sploh ne grem ker letos mi res ne gre.

Mislim, da tale izgovor ne bo pomagal. In na trojkah sploh ne moreš delat sramote. Vsak prihod v cilj je zmaga za trojko ne glede na čas in težave na poti.

Doma sedim na sobnem kolesu in nergam zakaj je tako in zakaj ni po moje! Zakaj sploh planiram, če pa ON obrne drugače?! Zakaj me nima rad?! In takšne "glupe" stvari.

Življenje je silno zanimiva reč. Polno sprememb in nenadnih preobratov. V vojski bi rekli, da se prilagajajo razmeram na terenu. Cilj je jasen, pot je lahko zelo zavita in polna presenečenj.
Skupni tek in varstvo bi se dalo kombinirat.

Lp, orazni slon

[raziskovalec]

. Najraje bi rekla, da sploh ne grem ker letos mi res ne gre.

Ni šans. Sam sem na istem, letos le en tek nad 10 km, šest tednov sem bil brez teka, zaradi vnetja ušes. Tudi kile primerne (preveč). Včeraj sem pa začel. Marca imam individualni program (trenutno nisem sposoben po ravnem teći 6 min km), aprila pa kolektivni. In maja za trojke bom pripravljen. In verjetno najšibkejši člen.
Skrbi me le Sežana, ki bo čez deset dni, pa je čas 2:15 ure čista utopija (morda pa ne).

[boatjan]

MojcaZ, jaz imam tri otroke, pa najdem čas za tek. Pretečem pač kolikor mi čas dopušča, večino, ko otroci spijo. Brez problemov spravim 50 km na teden. Pač ne planiram in se potem ne sekiram, če ne naredim treninga. Tek naj bo samo en delček v življenju in ne vodilo. Ko bodo otroci zrasli, pa bo bolje. Boš ugotovila druge prednosti, npr. meni je super ko gredo otroci na tekaške prireditve, pa tudi če jaz zaradi tega ne morem teč, ker takrat ko je teka za odrasle nimam varstva. Njihovo zadovoljstvo in veselje je mnogo večje, kot če bi sam še enkrat pretekel mali maraton ali kaj podobnega.

Lep pozdrav!

[raziskovalec]

Ojoj.
Jaz zem pa mislil, da sem edini na tem svetu in sem v ta namen odprl lastni blog. Sedaj pa tole! Hvala Špela! Ostalim pa kakšna beseda ko bom na čem bolj praktičnem za tipkat kot je telefon.

Wega ti si mi bil vselej za vzgled v smislu, da sem imel občutek, da eden na svetu to doživlja še bolj ... hm kako bi rekel .. intenzivno. Eni moramo pač stvari dogarati, drugi so pa (večji) naravni talenti.

[Vreme]

Še pred nekaj meseci bi se lahko razpisal, tokrat pa samo, da tudi meni ni bilo jasno kako sem lahko tekel ultra-maratone. Takrat nisem bil sposoben preteči 3 km v celem kosu . No danes je že vse drugače , o maratonih in ultra tekih pa še vedno ne sanjam. Bodo polovičke kar dovolj.

[mojA]

ooo, kako luštkan kotiček. Ubogi mi . Uboga jaz . Nos imam že čisto šmirglast od usekovanja. Nahod me noče in noče miniti. Kar nekaj let nisem bila prehlajena. Kaj je zdaj to? Ponavadi sem se med tekom spljuvla in presmrkala - o fuj, kaj pišem - ampak tako pač je. Še zmeraj me peče nos in boli, oči se mi solzijo, ves čas kiham. Ampak apetit pa še kar imam.... čoko čoko čoko.... lada lada lada

... sej se bomo vsi pozdravl....

[ZdravkoC]

Joj, kak pa sem jaz bogi,
ker imam dve levi nogi.

Ena je leva, če gledaš od spredaj nazaj,
druga je leva, če gledaš odzadaj naprej.
Še gledat jih moreš različno, joj, joj, jhoj, hoj, hudo.

Sedaj, ko sem nameraval preverit, če sem prav napisal v pesmi,
ugotavljam, da sta obe desni
... pa vi ja niste resni.

[samostojni]

hojla MojcaZ

Je ena izmed možnosti da migat se gre, če ni težav s spanjem predolgim.

Ena ura kasnej spat pa eno prej ustat, pa je ura in pol dovolj za gibanje pa pol še za tuširanje in umiritev telesca

No to je ena izmed možnih rešitev cajtanimam
So pa še druge....
Pa le vzemsi ga.... sej veš de cajt beži..

[vrtnica23]

Joj, kak pa sem jaz bogi,
ker imam dve levi nogi.

Ena je leva, če gledaš od spredaj nazaj,
druga je leva, če gledaš odzadaj naprej.
Še gledat jih moreš različno, joj, joj, jhoj, hoj, hudo.

Sedaj, ko sem nameraval preverit, če sem prav napisal v pesmi,
ugotavljam, da sta obe desni
... pa vi ja niste resni.

[MojcaZ]

Ko bi vse bilo tako preprosto pa ni, ampak ne bom razlagala podrobnosti. Biti mama samohranilka, otrok pogosto doma v domačem varstvu cele dneve, mama v službi od jutra pa do 17h popoldne, mislim, da marsikdo nebi imel neke volje in motivacije za kaj drugega kot pa da preživi tiste "ušive" dve urce s svojim otrokom. Se strinjate?
Saj ni problem, varstvo 24ur na razpolago, samo kje sem potem jaz v otrokovem življenju?!
Ja, lahko je bit pameten in nekaj govoriti, tudi jaz imam rada jutranje teke (najraje) pa tudi tekla bi še, če nebi ostala sama ampak problem je v tem da si enostavno ne privoščim urco ali dve na dan za sebe, ker imam pač slabo vest za kar pa vem, da ni ok. No ja, vzamem si urco zvečer, da se malo razmigam, dejansko da bi si pa vzela čas sredi dneva, za sebe, za svojo dušo,mislim, da se še ni zgodilo

Ravno zadnjič sem premišljevala Razijeve besede, ko mi je nekoč razlagal na Goladi (hehe kje je sedaj moja Golada?!). Takrat sem bila še brez Ote. Otrok mi pomeni vse na tem svetu obožujem jo... mogoče sem celo malo preveč zaščitniška in v njo... Ne bom znala citirati ampak nekaj v takšnem smislu. "Veš Mojca, ko dobiš otroka si pa zapečaten za kakšnih 10-15 let"
Ojej, sem si mislila, to se pa meni ne bo zgodilo. In kaj seveda se mi dogaja? Ravno to (bemu mast ).

Ampak pustimo sedaj to, motivacija je. Hvala Razy, vidim, da nisem edina, ki ne tečem zato se bomo skupaj slinili po PSTju v začetku maja.

Lep sončen dan vsem skupaj

LP, Mojca

p.s.: včasih je fajn malo pojamrat, se potem bolj fajn počutiš aja, sam da Ota ozdravi, že imam varuško tokrat brez izgovorov

[boatjan]

Zakaj pa ne tečeš z otrokom? Saj dobiš take vozičke in popoldan v lepem vremenu tečeš z otrokom. Iluzorno pa je pričakovati, da boš sredi dne po službi in z otrokom imela čas zase. No, tu bi se tudi prijateljice lahko malo javile. Ena gre z otrokom na sprehod, ti pa zraven tečeš, malo naprej pa spet nazaj, vmes delaš poskoke itd. Vse se da.

Otroška igrala so odlična tudi za starše da delajo vaje za moč. Ko se otrok zatopi v igro (seveda odvisno od starosti otroka), lahko izkoristiš ta čas in delaš vaje za moč na otroških plezalih. Je super. Samo ne smeš biti razočarana, če kakšen dan, pač ne bo šlo.

Želim ti, da se Ota hitro pozdravi, pa čim več pretečenih km.

[MojcaZ]

Zakaj ne tečem z otrokom? Sem probala pred kakšnim letom, fantastično je sam...punca je že velika in se ji to ne zdi več zabavno (in ja, veliko smo bolani).

https://fbcdn-sphotos-d-a.akamaihd.net/ ... 4168_n.jpg

https://scontent-b-fra.xx.fbcdn.net/hph ... 4501_n.jpg

Ja, kje so prijatelji/ce? To se tudi jaz sprašujem. V določeni situaciji sem spoznala kdo je "fajni" in kdo ne. Na žalost, jih je bolj malo ostalo. Vsi imajo nekakšne izgovore ampak pustimo sedaj to.

Vse se bo uredilo, pridobivam nazaj svojo pozitivnost in "večni optimizem"

Lp, Mojca

p.s.: ko bom brez službe (konec marca) bom pa jamrala, da mi je dolgčas hehe

[spela*]

Ja, kje so prijatelji/ce? To se tudi jaz sprašujem. V določeni situaciji sem spoznala kdo je "fajni" in kdo ne.

Uf, ja, znano.

S slinjenjem po progi ni pa nič narobe.

Še vedno sem bolna (že 10 dni traja tale gripa, prav neverjetno), a vsaj kašljam ne več brez prestanka. No, malo pa je vendarle bolje - dobro, da sem odprla to temo.

Smili se samemu sebi, saj se drugim ne boš.

[pinkfloyd]

Ko bi vse bilo tako preprosto pa ni, ampak ne bom razlagala podrobnosti. Biti mama samohranilka, otrok pogosto doma v domačem varstvu cele dneve, mama v službi od jutra pa do 17h popoldne, mislim, da marsikdo nebi imel neke volje in motivacije za kaj drugega kot pa da preživi tiste "ušive" dve urce s svojim otrokom. Se strinjate?
Saj ni problem, varstvo 24ur na razpolago, samo kje sem potem jaz v otrokovem življenju?!
Ja, lahko je bit pameten in nekaj govoriti, tudi jaz imam rada jutranje teke (najraje) pa tudi tekla bi še, če nebi ostala sama ampak problem je v tem da si enostavno ne privoščim urco ali dve na dan za sebe, ker imam pač slabo vest za kar pa vem, da ni ok. No ja, vzamem si urco zvečer, da se malo razmigam, dejansko da bi si pa vzela čas sredi dneva, za sebe, za svojo dušo,mislim, da se še ni zgodilo

Ravno zadnjič sem premišljevala Razijeve besede, ko mi je nekoč razlagal na Goladi (hehe kje je sedaj moja Golada?!). Takrat sem bila še brez Ote. Otrok mi pomeni vse na tem svetu obožujem jo... mogoče sem celo malo preveč zaščitniška in v njo... Ne bom znala citirati ampak nekaj v takšnem smislu. "Veš Mojca, ko dobiš otroka si pa zapečaten za kakšnih 10-15 let"
Ojej, sem si mislila, to se pa meni ne bo zgodilo. In kaj seveda se mi dogaja? Ravno to (bemu mast ).

Ampak pustimo sedaj to, motivacija je. Hvala Razy, vidim, da nisem edina, ki ne tečem zato se bomo skupaj slinili po PSTju v začetku maja.

Lep sončen dan vsem skupaj

LP, Mojca

p.s.: včasih je fajn malo pojamrat, se potem bolj fajn počutiš aja, sam da Ota ozdravi, že imam varuško tokrat brez izgovorov

Slaba vest.... ne vem, moja izkušnja pri otroku je, da je veliko bolje, da ostane uro dlje pri varuški in potem dobi zadovoljnega starša s polno energije. Je pa res, da ko je otrok bolan, takrat te pa najbolj potrebuje in si pač.... zapečaten. Bo pa bolje. Na Grenlandiji sem spoznal francoza, ki pravi, da tako kot sedaj uživa pri teku (star je 77 let) ni še nikoli in da se počuti iz dneva v dan hitrejšega in mlajšega

Za morebitno pomoč: eden izmed mojih pregovorov: Najtežje stvari so najzabavnejše.

Bojan

[Jola]

Draga Mojca, ko sem pokukala tvoji dve prelepi fotografiji, sem se spomnila na pravzaprav že oguljeno frazo, ampak še kako resnično: za otroka je vsekakor boljša dobra mama, kot slaba družina ! Verjemi, da je to res ! Veš, zima, mraz in slabo vreme naredi svoje pri človeku, ob soncu je vse lepše ! Pozitivnejše !
Mimogrede naj ti povem, da sem imela mamo in taščo, pa mi ni bila nobena za varuško, mož pa tudi ne....Ampak, lepo ti še bo, verjemi !