Kapo dol, pa ne pred organizatorjem, no, to tudi, sem hotela napisat, kapo dol in onemu gori hvala, ker nam je marelam navkljub podaril celo nekaj sončka. Skratka, Loni se je imela fajn. Za to so pa poskrbeli naslednji dejavniki:

jutranja taksi služba, ki je imela že prav fajn segret avtočk

prehitevanje (vsaj z avtom) dela ekipe Hitrih polžev na AC

dobra kavica in prijazna kelnarca

taktika dogovarjanja postankov po odtečenem, s katero sva se oba zelo močno strinjala

striptiz pred in po startu smo tudi doživeli, PS se je itak še enkrat več zrolalo

to, da me je na štartu en rdeč fanatik skoraj v naročje vrgel naslednjemu fanatiku, sem že pozabila, no, pa še opravičil se mi je

že takoj kruta resnica, da je proga za 400 m krajša od moje umišljene v glavi, kar je takoj podrlo moje plane, temu primerno sem bila pač hitrejša

velika zahvala gre mojemu kolenu, ker se je izredno lepo obnašalo, pa hvala tudi vsem, katere je skrbelo moje fizično stanje, psihično je itak skoraj zmeraj bpm

hvala še moji osebni zdravnici in najboljši prijateljici, katera me je postavila na trda tla in povedala, da trenutne bolečine niso nobena katastrofa, ki bi klicala po konkretnih ukrepih

no, super ekipa, ženski del je poskrbel zato, da moški deli ni pobezljal na celi črti

ker je kolenček lepo sodeloval, sem odtekla še dva krogca

golaž za mojo dokaj vegi dušo ni ravno bil, pa nič hudega, ker je grand finale šele sledil

postanek v Velenju z občudovanjem vitrine s sladicami in dvema paroma požrešnih oči, ki pa sta kapitali nasproti odpeljala nebeško čokoladno rezino z višnjami

z ropanjem lastnega hladilnika in obiskom drugega se je dan po eni ogromni skledi solate ter nebeškodobrihzaslinecedit rezancih s šampinjoni prav ležerno in prijetno končal na kavču s poslušanjem koncerta Helmuta nevemvečkakosežepiše ter mojega teenagerskega idola Erosa
Laufer, hvala.
In naslednji izziv predstavlja lov (lahko tudi v supergah) na kar se da najboljši približek receptu za pregrešno rezino.