Zivjo, se moje porocilo
To je dirka, katero sem se prijavil ze takoj isti dan ko so odprl prijave, vedel sem, da bom sel. Sicer je bila v maju najprej na vrsti Vipava, katero sem tudi sel in odstopil, vendar sam menim, da sem sedaj zmagal tudi zaradi tega, ker sem tam odstopil. Tam je bilo prvic, da sem tekmoval na taki dirki in sem se ogromno naucil in vse te izkusnje vkljucil na Pusljcu in seveda se malo povadil. Doma sem se zvecer dan pred dirko ob 23ih tolk najedel, da sem bil zjutri ob 2h, ko sem vstal, se kar ornk sit in sem si namocil chio semene v vodi, zraven pa se stresel merco bHIP shake-a. In evo dan tekme, spal se ni velik, prisli smo kar direkt od doma ponoc, z Matejo F in pa Pavletom Z., ki sva ga z Matejo pobrala v Ljubljani, oba sta uspesno pretekla GM4O. Pokazal sem obvezno opremo, dvignil stevilko in pocasi na start.
Iz starta smo krenil lahkotno, vsaj sam sem tako obcutil, cez nekaj casa sem tekel v ospredju vendar ne dolgo, ker sem mogel scat in zasledovalci so bili razdeljeni v dve trojice, potem sem tekel za njimi, kar mi je zelo prijalo, saj sem imel namen prvi vzpon it cimbolj ekonomicno in zatem sem sel se dvakrat srat in se enkrat scat, tko da sm se nekako malo spraznil in spucal potem pa sem jih glih do vrha vse nazaj ujel. Potem smo prvi stirje (domacin Martin, Klemen Z in Tilen P.) nekako tekli skupaj v dolino, nekaj km pred Hudo Juzno pa sem se prepustil in tekel naprej sam. Vzpon na Porezen je bil dovolj strm in je zato sam poskrbel, da nisem hitel in sem sel tak lep ritem. Vmes na strmini sem celo zadaj videl, da se mi priblizuje Tilen P. in mislim da je bil se kdo za njim, bili smo samo kako minutko narazen. Mislim, da sem Tilena celo slisal vpiti, da bi imel dereze zaradi blatne strmine. Prisel sem ven iz gozda, rahlo je dezevalo in pihalo, zadaj sem videl zasledovalce. Mislim da so bili isti trije, nisem pa siguren, ker je bil Janez J. tudi cisto blizu ze prej. Lepo sem se vzpenjal do vrha Porezna, kjer je bilo super vzdusje in gasa naprej. Takoj, ko se je zacel spust sem se ustavil in si ven iz torbe vzel prvi sendvic (imel sem s sabo tri sendvice in sicer sirove strucke z arasidovim maslom, narezanim bananim, domaco ribezovo marmelado in maco v prahu) in ga lepo med spustom jedu. Fantje se mi niso priblizal kot sem najprej mislil, sicer se s tem sploh nisem obremenjeval, ker sem vedel, da se bo dirka komaj ornk zacela in res po sendvicu sem samo zajadral in od takrat naprej nisem nobenga vec videl za sabo. Malo kasneje sem si v vodo stresil se bHIP Blue napitek, katere uporabljam redno in si nastimal mp3 in po vsem tem je letelo, kot da sem pravkar startal, bil pa sem ze nekje na maratonski razdalji. Vecino vzponov sem kar pretekel, palce so bile v izjemno pomoc, saj sem tako noge se bolj sparal. Ker sem se najedel sem lahko naslednjo okrepcevalnico preskocil, kar se tice hrane in sem samo poletel do Kopacnice na 48km. Bil sem vseskozi v super stanju brez kriz. V Kopacnici je bila kontrolna tocka in okrepcevalnica in pa moznost dobit stvari, ce si jih na startu pripravis, da ti jih pripeljejo sem. Sam nisem nicesar imel nikjer in nisem izgubljal casa, saj vem da v 12-15urah ne rabis nicesar menjat, saj po izkusnjah tako menim. Spil sem vodo in dalje, se vedno sem cutil energijo od sedvica in blue-ja, muska ga je sekala, imel sem nekaj minut prednosti in sem skoraj do vrha Blegosa pretekel, edino v zadnjem delu mi je zacel primanjkovat energije, verjetno zaradi teka v klanec, tako da sem nekoliko zahodil do vrha. Cisto na vrhu hriba pa sem iz torbe potegnil drug sendvic in ga glih pri spustu do naslednje okrepcevalnice skoraj pojedel. Tam sem dobil nek slan napitek in tako sem lazje pojedel sendvic do konca in hitro potegnil dalje. Prisel sem spet v odlicno stanje zarad sendvica in tekel lep ritem vseskozi do Zeleznikov. Krize ni bilo nobene, dez je pa vlival na polno, so me malce ramena zebla, drugace pa sem bil dokaj segret, saj sem tekel dovolj hitro da sem ostal segret, pec je obratovala na polno in me povecini ni zeblo, v bistvu sploh ni bilo tako hudo, verjetno zato, ker sem se iz ta hujsega ze omaknil, ker sm bil ze fajn v dolini. V Zeleznike pritecem se vedno svez in v elementu, ceprav cist premocen. Vprasajo me, ce imam kaj za preoblecit, sem rekel, da nimam nic, potem so mi povedal, da je na Ratitovcu 5 stopinj, prestrasli me niso, rekel sem samo, da bom v pogonu in da mi ne bo hudga. Spil sem se ta druzga od bHIP-a in sicer ta rdecega, ki je moj najljubsi - RED. Ker sem bil v 9urah v Zeleznikih sem bil velik optimist da bi zadnji del opravil v kakih 3urah. Ne vem zakaj mi je to slo po glav, mogoc zato, ker sem se pocutil prevec sposobnega in sem spet kar tekel v klanec, vendar je bilo vseen dovolj strmih odsekov da sem raje hodil. Tempo sem imel prehud in sem nekje na polovic vzpona zacutil hudo pomanjkanje energije in rahlo slabost, tako da sem mislil, da me bo pobralo in sem okrepal takoj. Bil sem sredi neke strmine in potegnil ven se tretji sendvic. Imel pa sem sabo tudi nekaj korenin ingverja, ki pomagajo proti slabosti in zelodcnim tezavam in se kaj in pred vsakim sendvicem sem pojedel se par kosov ingverja. Sendvic sem potem kar med hojo zacel jesti, vendar je bilo tako strmo, da nisem mogel dihat s polnim ustim in sem se za drugo polovico sendvica ustavil in si pomagal z vodo, da sem ga cimprej pojedel. Ob koncu prehranjevanja pa se mi je zelo hitro priblizeval nekdo in me kot za salo ujel, a sem hitro videl, da je bil le nekdo od domacinov na svojem vzponu. Pocasi sem prihajal k seb, strmina se je nehala, bilo je neki ravnine, lahko sem tekel, moc se je vracala in spet sm bil tako kot prej in se veselo vzpenjal dalje. Kmalu sem prisel ven iz gozda med skale, mal pod vrhom Ratitovca in tistih 5 stopinj ki so jih povedal v Zeleznikih se je spremenilo v lep soncen dan. Ocitno se je ta cas vreme zrihtal, ko sem se vzpenjal. Bilo je zelo toplo, tako da sem se med potjo se fajn posusil. Na vrhu Ratitovca super vzdusje in potem dalje po teh lepih koncih, k temu pa je pripomogel se soncek. Teren je bil v tem delu dokaj zahteven, vendar so moje noge se vedno bile lahkotne in zelo sveze za poskakovanje med kamni in skalami. Nizje dol pri smuciscu sem prvic izvedel kaksno je stanje za mano in sicer, da sem na Ratitovcu imel 20min prednosti in to je bilo dovolj, ce ostanem v svojem ritmu. Povzpel sem se na vrh smucisca in cez, potem na drugo stran v zadnji spust. Bilo je vecino cikcakanja in to mi je odgovarjalo za hiter tek. Glava je bila malce sitna, verjetno zato ker se je dirka pocasi zakljucevala, noge so bile se vedno sposobne tect super ritem. Pridem do zadnje okrepcevalnice, kjer veselo naznanin: "sedaj je pa se sam kak km do cilja ane?" pa rece prijazni oskrbnik planinske koce, kjer smo kasneje tud prenocili: "eh kje, se 5,5km. Mal me je piknal, vendar ni bilo sile. Mal je bilo treba se po asfalt v klanc po ovinkih po tem pa spet na cikcak dirkanje v dolino proti finisu, kjer me je pricakalo res noro vzdusje, najlepsi del dirke. Hvalezen sem prav za vse, kar se je zgodilo na celotni dirki in seveda za vso navijanje in pa pohvale organizatorju za odlicno dirko in vrhunsko organizacijo. Copati so zdrzali, ceprav sta se oba nekoliko strgala bolj v zadnjem delu. Noge brez zuljev. Naslednjo taksno daljso dirko imam v septembru in sicer SLO100 milj, tako da bom se malo povadil. To je to..to so dirke zame. Cestitke vsem ostalim za dosezke.
Lep pozdrav, Ivan Hrastovec
.