- 10 Okt 2006, 00:26
#74783
Pozdravljen!
Kar se tiče vode na poti je tako: za cc 2 do 3 ure moraš imeti pijače s seboj. Gledano v smeri iz starta proti cilju. Prvo vodo lahko natočiš na Kalu pri koritu in nato še v Znojilah, Oblokah in V HUdajužni. Potem pa je čez uro Resnice do Porezna ni več. Dobiš jo pri koči na Poreznu in zopet na cilju.
Če se boš lotil tega kroga z Pingom, ti ne bo manjkalo prav ničesar. Bojan(pingo) je odličen poznavalec našega maratona in dobro obvlada zadevo.
Zato kar nič oklevat v sredo se pa mogoče na progi še vidimo.
Pa lep pozdrav iz prelepe Baške grape. Jožko
Kar se tiče vode na poti je tako: za cc 2 do 3 ure moraš imeti pijače s seboj. Gledano v smeri iz starta proti cilju. Prvo vodo lahko natočiš na Kalu pri koritu in nato še v Znojilah, Oblokah in V HUdajužni. Potem pa je čez uro Resnice do Porezna ni več. Dobiš jo pri koči na Poreznu in zopet na cilju.
Če se boš lotil tega kroga z Pingom, ti ne bo manjkalo prav ničesar. Bojan(pingo) je odličen poznavalec našega maratona in dobro obvlada zadevo.
Zato kar nič oklevat v sredo se pa mogoče na progi še vidimo.
Pa lep pozdrav iz prelepe Baške grape. Jožko
in nekaj minutah in tako dosegla pogoje za vpis v sekcijo. Svoje vtise pa bo napisala sama. Kljub pomoči ga je morala le sama preteči prehoditi. Res vse čestitke!!!!!!!!!!!!
V klubsko knjigo pa se je vpisala tudi voditeljica Suzi, tako da bo sedaj res lahko iz lastnih izkušenj poročala kako se tekmovalci na teku počutijo.
Smo navijali zate z drugega brega
proti Petrovem Brdu. V nahbtniku je bila potrebna količina (Jožko hvala) pijače, nekaj Frutabel in sadja, za vratom pa fotoaparat in brisača, pa hajd v strmino. Kmalu po startu sem srečal Jožka, ki mi je s peščico vzpodbudnih besed pregnal slab občutek, pridobljen ob pogledu na oddaljeni Porezen. Lepo sem napredoval, malo fotografiral, po ravnem in navzdol tekel in v Hudajužno prisopihal v točno štirih urah. Durnik mi je svoje duri odpiral bolj počasi, zato pa sem bil toliko bolj vesel, ko sem prišel iz gozdička in zagledal kočo na Poreznu. Po krajšem postanku (bilo je kar hladno) pa v dir proti cilju. Za pot sem porabil slabih 7 ur, pivo na cilju je bilo v prijetni družbi odlično. 
. Še posebne čestitke extremistom in tistim, ki ste se tega lotili prvič.
in tudi pogled na Porezen je bil zaskrbljujoč. V Hudajužni so me pričakali navijači: Dejan, Laura, Neja in pa seveda potujoča okrepčevalnica. Po krajšem postanku sva se z Jožetom odpravila proti Poreznu. Moram priznati, da sem z Durnikom (drugič) opravila veliko lažje kot s potjo od Znojil do Oblok. Na Poreznu je bila gosta megla in luči nama niso kaj preveč pomagale, do gozda pa močna rosa, ki nama je oteževala spust.V gozdu naju je spet pričakala luna, ki naju je spremljala do konca. Na Petrovem Brdu so se veselili z mano: Jože, Suzi, Tonček, Dejan in Rudko.