Ma neverjetno zanimiva zelo posebna trasa heheh...
Se zdaj se mi smeji od tako butaste ideje...
Torej startal nekaj po polnoci.
Kar lepo po Trzaski ( miumogrede sredi noci pri Bofu prestrasil racji par ki je tukaj obstal ) nadaljeval po Zagrebski in nato na Ptujsko v smeri Miklavza.
Preko celega Miklavza po cesti in zavil na desno v smeri Skok.
Promet se mi je hitro zredcil. Le tu pa tam se kaj mularije, ki je prihajala iz cag in z glasno glasbo predirala noc.
Nato v smeri Kidričevega.
Pri Kungotu pri Ptuju prvic popil tekocine.
Aja sel sem v opremi srednje tezke konjenice...Nisem imel namena prevec vrteti tempo tam okoli 5min30 po kilomtru asfaltni del. Tako sem obul visoke trekking obutek ter nahrbtnik s tri litre tekocine, sveze plenicke pa dva obroka hrane pa tekaski assesosire
perilo, nogavice da se preoblecem po zakljucku. JA pa dezni plasc...Porkaduncl kot da grem na izlet ne pa nocni trening.
V Kidricevem sem zaspal. Namesto da bi zavil proti centru in Talumu sem sel naravnost v STrnisce in se zato moral vracati.
V Kdiricevem zjutraj srecam poskocnega fanta s cigaretom ...se nasmejiva eden drugemu...on oblecen Dandyjevsko jaz pa kot Balkanski vojak s celno svetilko in nahrbtnikom in tekaskimi hlacami ...hehe...Dva Yuppija vsak svoje vrste...
Ja ok potem mimo Taluma in ko pridem na cesto pri Apacah za Ptujsko goro vklopim avtopilota in na spanje. Skratka mirna cesta, luna cez celo nebo sicer veter ampak jaz sem spal med tekom
.
Ptujska gora...grem do cerkve na stopnicah popil elektrolite, se zagledal v luci na DRavskem polju...videl vse , vse je bilo moje: Pohorje, Ptujski grad, Maribor, Ptuj...
Od tukaj nadaljeval v MAjšperk. Spust v MAjšperk se spet naspal.
Namreč ko sem prišel v Majšperk in ti krožni prometi ...sem zopet zaspal....in sem namesto levo zavil na desno za Rogatec namesto ŽEtale.
Šele ko prečim most čez Dravinjo mi ni štimalo. Dravinja mi mora biti na moji desni ne pa da jo še prečim. PA se vrnem nazaj.
In tako potem preko STaničevih v smeri žetal.
V žetalah me je ujela zora...Ko sem se približeval vznožju Donačke ...ja že od daleč sem jo opazioval. To lahko vidiš samo v Halozah...pri nas na Pohorju tega ni ...
Ko skozi raster visokih bukovih in brezovih dreves na prvem hribu gledaš drugi raster dreves na drugem hribu ( Donačka ). Tako sem se počasi približeval Donački gori-razmetani gori po asfaltu.
Tukaj je rahl odeževalo. Tako so me Haloze v jutranji jasnini pozdravile s prelepo mavrico. Pridem do ženice z ruto, bataši in nožičkom. Ona pred mano na markirani poti.
Jo nagovorim kako lepo mavrico imajo tukaj. Mi odogovori : Tam kjer je mavrica tam je voda pravijo.
Aja?
Nato ubere smer desno in reče moram iti po šibje.
Kaj te? Jo povprašam.
Juter je Cvetno...
Aja točno , seveda...
In sva končala dialog. Od tukaj dalje sem ga imel samo še s psi na osamljenih kmetijah.
Naenkrat ko pridem v gozd cela njiva zvončkov, trobentic , žafrana...
Mam na fotki...pravi rožnati tepih...
Skok na vrh in potem vračanje do Rudijevega doma.
Tukaj skale in korenine niso bile mastne od Severno Kalifornijskega drobnega dežeka...
Tako da sem hitro opravil vzpon in skakanje ter si lahko privoščil vratolomnješi tek navzdol.
NA Rudijevem domu je gazdarca še praznila "kuferan" od avta s špecerijo.
ČEprav še ni odprto me kar takoj prijazno vpraša, če mi lahko kaj prinese.
Pivo.
Potem me nagovori, da sem zgodenj., Ja saj če bi vam povedal od kod prihajam mi ne bi verjeli? Od Boča? NE tja grem. Iz MAribora...po asfaltu...Ja temu pa se reče volja mi reče. Joj ne bi o volji ker prav te nekak nimam...tečem na energijo pomladi, dobre volje in teh bukev heheh...
Vprašala me je če mi prinese kaj toplega. KAr hudo mi jo je zavrniti ker sem potegnil ven svoja obroka ( rukzak "zadihtan" do zadnjega kubicnega milimetra od stvari hehe ).
In potegnem svojo skatlo s kaljeno kvinojo in omako. Ta omaka je imela noter tudi rasltinske nasicene mascobe in je sedaj bila kot trda skorja. Ja to mam veste.
Kaj pa ce vam zagrejem? Joj prooooosim. Kar pozresno zagrabim ponudbo.
Ma ko mi je to zagrela sem imel najboljso mozno juho ...
Denlo kot ....
Pa pivo in bil spreman za Peto ofenzivo in proboj do Save Kovačevića na Sutjeski.
Nato po res lepi poti proti Boču...sedaj se vse zbuja...gozd poln vode..piješ vode koliko češ...voda vre zopet ven iz bukovega listja ...mislim da sem o tem že pisal pred leti na TF-u ko sem prvič tukaj delal treninge pešake in s kolesom Poljčane - Donačka - Poljčane.
Tako, da vedno znova očara ta rjava scena ( bukovje, hrast, breze in tu pa tam kaj vsiljene smreke ).
Ko sem prišel pod Boč šel najprej na malico v Dom...Krka je imela nek izlet oz. akcijo hmm osvojimo nekaj zvrhovi...V dolini polno Krkinih avtobusov...
Ja nič potem pa na vrh Boča in spust po drugi strani v dolino . Tukaj je bilo težje kot Na Donački. Deže je bil tukaj ponoči močnejši tako da so bile skale in korenine mastni.
Tako je veljalo biti previden.
Evo nekak priskakljal s svojimi visokimi Lovarcami v dolino v Poljčane.
Ko sem se poslužil WC kolodvorske restavracije...da se preoblečem perilo in nogavice...sem prebral na vratih ...Namesto običajne blogosfere: Poljčane so zakon, Puši ****, sem prebral : Poljčane so žvad. Butli ne kadijo trave.
Evo in to je to.
NEverjetno kako se poklopi če ponoči začneš dokaj zahteven trening pa imaš potem še nekaj od dneva. Pogrešal sem samo svojega tekaškega partnerja, kužka...Tako da sedaj pa on pride vrsto ..V nedeljo si obetava klasiko: LEdina - Bolfenk - v smeri Areha in pred njim zavoj na Glažuto - bivši lovski dom na Pečkah ( ki ni več lovski dom ) - pa Hrastje - Pekre - Sp Postaja vzpenjače - Arena - Golf igrišče - Kurirska ulica - pod daljnovodi po travnikih nazaj do Ledine...
Prijetno cvetno nedeljo vam in vašim družinam ali na treningih ali kje kakšno nabiranje regrata ali kopriv. Aja jaz sem nabral zopet trobentic za solato...Tam kjer je prej bila kaljena kvinoja heheh...
...noro 
Všeč mi je kombinacija asfalta in planinskih poti.
.
