- 03 Mar 2007, 09:57
#84547
Zgodbo s Strojno in Kozjakom sem zakljuèil. Ostaja mi še sicer popolna kolesarska varianta.
Sicer pa tako je šla zadeva:
1. Štartal zjutraj zgodaj iz Holmca.
Napotil se proti Sv. Urhu tam se obrnil na desno ( torej ne naravnost kot
sem delal v testnih fazah proti Libelièki gori ker sem se bal da bom
izgubil preveè èasa na asfaltu Gorèe - Libelièe Dravograd potem
v dolini ). Torej od Sv. Urha sem krenil proti Šteharskemu vrhu in
Èrneèki gori potem na asfalt pred Èrneèami in tako imel cca. 2,5 km
asfalta do Dravograda.
2. Iz Dravograda krenil na Košenjak.
3. Iz Košenjaka proti Sv. Urbanu vendar sem se zaradi globokega snega obrnil na eno nadstopje niže in krenil proti Sv. Urbanu ne po grebenu ampak po sicer zasneženi vendar še prebavljivi gozdni cesti.
4. Od Sv. Urbana sem se obrnil nazaj na cesto ter tekel proti Pernicam.
5. Od Pernic spust preko mejnega prehoda Mlake v zaèetek Bistriškega jarka. Nato vzpon na Sv. Jernej.
6. Od Sv. Jerneja najprej spust v eno globel po Muèki transverzali
( neverjetno lepo urejena ) z mostièkom in nato rahel vzpon
na Bricnikov vrh
7. Od tukaj potem spust na Sv. Primož in malica.
8. Spust preko Treh Kraljev v Radeljski potok.
POZOR! Mostièka ni veè potrebno preskakovati kamne v potoku.
In vzpon na Kapunar.
9. Iz Kapunarja po avstrijski strani do Sv. Pankracija in potem
preko Kaple po slov. strani do mejnega prehoda Schlossberg.
Tukaj sem ilegalno preèkal mejo ( mejni prehod zaprt drugaèe ni slo )
in potem po Avstrijski strani se povzpel na Sv. Duh.
10. Od Sv. Duha potem spust in vzpon na Žavcarjev vrh.
Od tam pa spust do ceste v Bresternico in vzpon na Tojzlov vrh.
11. Zadevo sem konèal v Kamnici pri Mariboru.
Vtisi:
a) doma sem pozabil palice ( ni krize ker je vse kopno razen Košenjaškega grebena )
b) bolj škoda da sem pozabil gamaše ker potem sem imel zaradi snega
na Košenjaku noge "plutajuèe" v vodi vse do Maribora. Verjetno bodo
kar nekaj dni spužvaste hehehe
c) Na Strojni je bil dež s snegom na Košenjaku je snežilo
d) ko me je ujela noè sem imel izmenjavo megle in jasnine.
Ko je bila megla sem zelo slabo videl in hvala Bogu da sem sprakticiran
v Kozjaku tako sem že kar intuitivno hodil po svojih prejšnih kolesarksih in pohodnih poteh.
e) Èeprav se imam za zelo dobro obvladujèega s psmi pri bleme dnevu in nikdar nisem imel probleme z njimi na dvorišèih sem imel
problema z dvema. Najprej to ker jima nisem mogel iti naprej in ju jaz
animirati s pozdravom da nevtraliziram njuno obrambno držo-bila je noè in megla ). Prvi je bil na slovenski kmetiji v megli ponoèi ga niti nisem videl kje laja in sicer na poti od Pankracija ko greš proti Kapli drugi pa na Avstrjski kmetiji. Pri belem dnevu s temi psi ni problema pa še tisti prvi se drži dvorišèa kmetije sedaj ponoèi pa si je svoj teren raztegnil še na cesto ki gre mimo heheh.
f) Noè je bila izjemna, polna luna ki je bila sicer vèasih zamegljena ampak
od Kaple dalje sem jo imel skoz v jasnini. Baterija praktièno neuporabna.
g) Posebna scena je bil Sv. Pankracij v ozadju polne lune ravno ko sem prišel do njega iz gozda se je razkadila megla in je bil osvetljen od polne lune.
g) Na Sv. Urbanu pod Košenjakom sem imel najvejo krizo...mrzlo v noge
isnežilo veter ko sem preoblekel majice in jedel me je pošteno zeblo...
h) Na Bricnikovemu vrhu sem se skoraj sonèil in užival v zanimivem pogledu na Golico ( hmmm Koroski dvatisoèaki zdaj ko meja ni problem
nekaj za nas gorske duatlonce kaj pravite: Peca, Obir, Golica)
i) Ko sem se dvigoval iz Šelejeve grape na Žavcarja sem za trenutek uzrl
se zdaj mi ni jasno kaj je bilo ali je bil tako moèan zvezdni utrinek in
da je sprièo jasnine in sirine horizonta bila opticno zadeva tako vidna skratka kot da je zvezdni utrinek padel prav v gozd ... moèna žareèa krogla ki je imel žareè plahutajoè rep...in to veliko...ne vem morda
je kdo v Smuèarski areni na Pohorski strani se igral s kaksnimi mocnimi raketami heheh...ceprav se vedno cudno...kaj takega se nisem jemal pa sem kar veliko imel opravka z utrinki v noènih turah.
Ja to je to , verjetno sem se kaj pozabil...
Ja cca. 120km ( za Strojno ocenjujem cca. 30km ) ter 90km za Kozjak ampak ker sem ga malo spodrezal po drugi strani pa dodal dve bistveni toèki ( ki sem ju do sedaj neupraviceno ignoriral ) Sv. Jernej in Bricnikov vrh lahko zaokrozim na cca. 120 do 130km. S sodelavcem sva Kozjak v podobni izdaji s kolesom preèila v zgodnji jeseni kjer sva na Sv. Jernej in Bricnikov vrh ( tista globel ) in spust iz Bricnika do Sv. Primoža ter še prej vzpon na Košenjak in po grebenu do Sv. Urbana izvedla s kolesi štuporamo na ramah. Tako da sem sedaj imel to v mislih da nisem vzel tega tako težko, Mislim pa da Kozjaka nisi preèil èe nisi vzel ta dva vrha zraven ker tako prešvinglaš veliko visinskih metorov in kar nekaj kilometrov. Tudi vse transverzale gredo preko teh dveh vrhov.
Strojna je posebno poglavje. Zelo zanimiva gozd zel orpijazen svetel po vlakah se da dobro orientirati. Le paziti moraš da te prehitrno ne odnese vdolino še preden si preèil zadevo ( Prevalje oz. Jamnica ali Tolsti vrh nad Ravnami...ker potem se moraš vraèati )...
Traso bom verjetno ponovil v kolesarki varianti v katerem od prihodnjih petkov ce bo ostalo toliko kopno.
Aja se Kosenjak...gor se je dalo lepo priti se s kolesom bi si upal stuporamo kot smo pac vajeni. Sneg je bil trd. Vrh celo razpihan. Problem sem je zacel za odcepom do Lontharja torej proti Sv. URbanu. Tukaj se je zaèelo vdirati in ce si si pozabil vzeti gamaše...in ce je kosenjak na zacetku ali sredi ture ni ugodno zaradi mokrih nog.
Hrano sem imel vse svojo iz nahrbtnika celo hladno zelenjavno juho sem si uspel narediti s tem kar sem imel v nahrbtniku. Tudi oblaèila so znesla..tako da sem zelo zadovoljen kako sem izvedel tehnièni del ture.
Tudi nobene krize nisem imel okoli presnove ali da bi mi èeas manjkalo.
Edino od Duha dalje sem bil len pa se mi ni dalo jemati iz rukzaka veè
( malo anemièen pa se mrzlo je bilo ) pa sem se samo nalival z vodo potem pa itak vemo da postanes se bolj lanemicen pa samo noge delajo.
Prijetno vsem nam se naprej...
Aja ce bi kdaj moral imeti fotoparat bi ga moral imeti v toku te ture...ampak so bile prioritete zaradi optimalne vsebine rukzaka.
Sicer pa tako je šla zadeva:
1. Štartal zjutraj zgodaj iz Holmca.
Napotil se proti Sv. Urhu tam se obrnil na desno ( torej ne naravnost kot
sem delal v testnih fazah proti Libelièki gori ker sem se bal da bom
izgubil preveè èasa na asfaltu Gorèe - Libelièe Dravograd potem
v dolini ). Torej od Sv. Urha sem krenil proti Šteharskemu vrhu in
Èrneèki gori potem na asfalt pred Èrneèami in tako imel cca. 2,5 km
asfalta do Dravograda.
2. Iz Dravograda krenil na Košenjak.
3. Iz Košenjaka proti Sv. Urbanu vendar sem se zaradi globokega snega obrnil na eno nadstopje niže in krenil proti Sv. Urbanu ne po grebenu ampak po sicer zasneženi vendar še prebavljivi gozdni cesti.
4. Od Sv. Urbana sem se obrnil nazaj na cesto ter tekel proti Pernicam.
5. Od Pernic spust preko mejnega prehoda Mlake v zaèetek Bistriškega jarka. Nato vzpon na Sv. Jernej.
6. Od Sv. Jerneja najprej spust v eno globel po Muèki transverzali
( neverjetno lepo urejena ) z mostièkom in nato rahel vzpon
na Bricnikov vrh
7. Od tukaj potem spust na Sv. Primož in malica.
8. Spust preko Treh Kraljev v Radeljski potok.
POZOR! Mostièka ni veè potrebno preskakovati kamne v potoku.
In vzpon na Kapunar.
9. Iz Kapunarja po avstrijski strani do Sv. Pankracija in potem
preko Kaple po slov. strani do mejnega prehoda Schlossberg.
Tukaj sem ilegalno preèkal mejo ( mejni prehod zaprt drugaèe ni slo )
in potem po Avstrijski strani se povzpel na Sv. Duh.
10. Od Sv. Duha potem spust in vzpon na Žavcarjev vrh.
Od tam pa spust do ceste v Bresternico in vzpon na Tojzlov vrh.
11. Zadevo sem konèal v Kamnici pri Mariboru.
Vtisi:
a) doma sem pozabil palice ( ni krize ker je vse kopno razen Košenjaškega grebena )
b) bolj škoda da sem pozabil gamaše ker potem sem imel zaradi snega
na Košenjaku noge "plutajuèe" v vodi vse do Maribora. Verjetno bodo
kar nekaj dni spužvaste hehehe
c) Na Strojni je bil dež s snegom na Košenjaku je snežilo
d) ko me je ujela noè sem imel izmenjavo megle in jasnine.
Ko je bila megla sem zelo slabo videl in hvala Bogu da sem sprakticiran
v Kozjaku tako sem že kar intuitivno hodil po svojih prejšnih kolesarksih in pohodnih poteh.
e) Èeprav se imam za zelo dobro obvladujèega s psmi pri bleme dnevu in nikdar nisem imel probleme z njimi na dvorišèih sem imel
problema z dvema. Najprej to ker jima nisem mogel iti naprej in ju jaz
animirati s pozdravom da nevtraliziram njuno obrambno držo-bila je noè in megla ). Prvi je bil na slovenski kmetiji v megli ponoèi ga niti nisem videl kje laja in sicer na poti od Pankracija ko greš proti Kapli drugi pa na Avstrjski kmetiji. Pri belem dnevu s temi psi ni problema pa še tisti prvi se drži dvorišèa kmetije sedaj ponoèi pa si je svoj teren raztegnil še na cesto ki gre mimo heheh.
f) Noè je bila izjemna, polna luna ki je bila sicer vèasih zamegljena ampak
od Kaple dalje sem jo imel skoz v jasnini. Baterija praktièno neuporabna.
g) Posebna scena je bil Sv. Pankracij v ozadju polne lune ravno ko sem prišel do njega iz gozda se je razkadila megla in je bil osvetljen od polne lune.
g) Na Sv. Urbanu pod Košenjakom sem imel najvejo krizo...mrzlo v noge
isnežilo veter ko sem preoblekel majice in jedel me je pošteno zeblo...
h) Na Bricnikovemu vrhu sem se skoraj sonèil in užival v zanimivem pogledu na Golico ( hmmm Koroski dvatisoèaki zdaj ko meja ni problem
nekaj za nas gorske duatlonce kaj pravite: Peca, Obir, Golica)
i) Ko sem se dvigoval iz Šelejeve grape na Žavcarja sem za trenutek uzrl
se zdaj mi ni jasno kaj je bilo ali je bil tako moèan zvezdni utrinek in
da je sprièo jasnine in sirine horizonta bila opticno zadeva tako vidna skratka kot da je zvezdni utrinek padel prav v gozd ... moèna žareèa krogla ki je imel žareè plahutajoè rep...in to veliko...ne vem morda
je kdo v Smuèarski areni na Pohorski strani se igral s kaksnimi mocnimi raketami heheh...ceprav se vedno cudno...kaj takega se nisem jemal pa sem kar veliko imel opravka z utrinki v noènih turah.
Ja to je to , verjetno sem se kaj pozabil...
Ja cca. 120km ( za Strojno ocenjujem cca. 30km ) ter 90km za Kozjak ampak ker sem ga malo spodrezal po drugi strani pa dodal dve bistveni toèki ( ki sem ju do sedaj neupraviceno ignoriral ) Sv. Jernej in Bricnikov vrh lahko zaokrozim na cca. 120 do 130km. S sodelavcem sva Kozjak v podobni izdaji s kolesom preèila v zgodnji jeseni kjer sva na Sv. Jernej in Bricnikov vrh ( tista globel ) in spust iz Bricnika do Sv. Primoža ter še prej vzpon na Košenjak in po grebenu do Sv. Urbana izvedla s kolesi štuporamo na ramah. Tako da sem sedaj imel to v mislih da nisem vzel tega tako težko, Mislim pa da Kozjaka nisi preèil èe nisi vzel ta dva vrha zraven ker tako prešvinglaš veliko visinskih metorov in kar nekaj kilometrov. Tudi vse transverzale gredo preko teh dveh vrhov.
Strojna je posebno poglavje. Zelo zanimiva gozd zel orpijazen svetel po vlakah se da dobro orientirati. Le paziti moraš da te prehitrno ne odnese vdolino še preden si preèil zadevo ( Prevalje oz. Jamnica ali Tolsti vrh nad Ravnami...ker potem se moraš vraèati )...
Traso bom verjetno ponovil v kolesarki varianti v katerem od prihodnjih petkov ce bo ostalo toliko kopno.
Aja se Kosenjak...gor se je dalo lepo priti se s kolesom bi si upal stuporamo kot smo pac vajeni. Sneg je bil trd. Vrh celo razpihan. Problem sem je zacel za odcepom do Lontharja torej proti Sv. URbanu. Tukaj se je zaèelo vdirati in ce si si pozabil vzeti gamaše...in ce je kosenjak na zacetku ali sredi ture ni ugodno zaradi mokrih nog.
Hrano sem imel vse svojo iz nahrbtnika celo hladno zelenjavno juho sem si uspel narediti s tem kar sem imel v nahrbtniku. Tudi oblaèila so znesla..tako da sem zelo zadovoljen kako sem izvedel tehnièni del ture.
Tudi nobene krize nisem imel okoli presnove ali da bi mi èeas manjkalo.
Edino od Duha dalje sem bil len pa se mi ni dalo jemati iz rukzaka veè
( malo anemièen pa se mrzlo je bilo ) pa sem se samo nalival z vodo potem pa itak vemo da postanes se bolj lanemicen pa samo noge delajo.
Prijetno vsem nam se naprej...
Aja ce bi kdaj moral imeti fotoparat bi ga moral imeti v toku te ture...ampak so bile prioritete zaradi optimalne vsebine rukzaka.
