- 18 Maj 2010, 20:17
#224232
Ko sem mislil, da ste me že pozabili, se mi je kar milo storilo ob vseh čestitkah, ki sem jih deležen.
Stvar je taka, stoji pa tako, da še ne morem teči na kakšni tekmi, ampak bolj na skrivaj in zelo počasi, kar ni nič novega, saj hiter nikoli nisem bil. Pri teh letih gre rehabilitacija bolj počasi, pa še zdržati ne morem brez tekanja, tako da vedno prekršim zdravniške nasvete in prezgodaj začnem teči.
Konec leta 2008, po ljubljanskem maratonu, namesto da bi počival, sem se naprezal za tek v Palmanovi, po tem teku sem do decembra normalno tekel trikrat na teden, potem pa se je telo uprlo, ni hotelo več. Počival sem nekaj časa, potem pa lani komaj spravil skupaj dva 10 km teka, v Šenčurju in v Ljubljani. Potem pa telo spet ni hotelo več. Prejšnji mesec, pa se je spomnilo, telo namreč, da mu brez doživetij na teku ni mogoče živeti in je dovolilo, da tu in tam malo tekam naokoli. A se stvari spravljajo v red, mislim, da bom konec leta že pripravljen za kakšno udeležbo na teku.
To pravim zato, ker tudi sam komaj čakam, da se srečamo na kakšnem teku ali analizi.
Hvala vsem za čestitke, kateri rojstni dan je, pa raje ne povem. Pa saj že vsi veste, fotr pač ne more biti mlad. Po letih. Po volji do življenja, po energiji, po željah in hrepenenju, pa je še mlad. Tudi zaradi vaših čestitk se tako počutim. Hvala vam.
Dokler tečem upam!