- 13 Jul 2005, 22:29
#45493
...ni kaj, super je!
Utrujena, ma kaj utrujena, zgonjena prihajam zadnji mesec dvakrat na teden domov ob takile uri. Prihode v službo sem malce prestavila na deveto, saj ostajam, da počakam na trening, do šestih. Ker sem vedno tekala sama, nikoli nisem dala vse od sebe, vedno sem imela rezerve, ko sem odtekla, pa naj je to bilo na treningu ali na tekmi. Zdaj pa se tule dajemo, ko je treba, malce z Manco, malce z Borisom, Tiniju tudi paše, pa Janka s svojimi fanti tudi lep čas gledamo pred seboj...
Cel Rožnik je naš. Na vsakem ovinku srečujemo skupine tekačev, nikoli ne rata dolgčas. Vedno dobimo še kakšno družbo, blesti 5rca!
No, sedaj smo razdeljeni v pet skupin. Od popolnih začetnikov, ki so sedaj že vidno napredovali in hoje praktično ni več, pa do hitrih fantov. Ob ponedeljkih tekamo enakomeren tek, sledijo tekaške vaje za tehniko na stadionu, vaje za moč in strečing. Ob sredah pa začnemo počasi, potem pa tempo. Spet sledijo vaje za moč na stadionu ter strečing ob skrbnih navodilih Klemna.
Tolikokrat me prime, da bi prešpricala, ker se mi prej ne ljubi. Kot danes. Ampak ker sem malce trmasta, se ni za bat..
Ko pa takole pridem domov, pa je energije ravno enkrat več! Preden se je tole začelo, sem od službe utrujena prihajala domov ob šestih, se najedla, šla malce počivat in se ponavadi vsa matasta ob ene polnoči le še prestavila v spalnico: "Bom pa jutri tekla." Res sem potrebovala eno tako spodbudo!
Tudi družba je pisana in prijetna. Skratka, meni povsem nov način redno družabnega treniranja (kakršnegakoli v življenju sploh), ki pašeeee še pa še...
Utrujena, ma kaj utrujena, zgonjena prihajam zadnji mesec dvakrat na teden domov ob takile uri. Prihode v službo sem malce prestavila na deveto, saj ostajam, da počakam na trening, do šestih. Ker sem vedno tekala sama, nikoli nisem dala vse od sebe, vedno sem imela rezerve, ko sem odtekla, pa naj je to bilo na treningu ali na tekmi. Zdaj pa se tule dajemo, ko je treba, malce z Manco, malce z Borisom, Tiniju tudi paše, pa Janka s svojimi fanti tudi lep čas gledamo pred seboj...
Cel Rožnik je naš. Na vsakem ovinku srečujemo skupine tekačev, nikoli ne rata dolgčas. Vedno dobimo še kakšno družbo, blesti 5rca!
No, sedaj smo razdeljeni v pet skupin. Od popolnih začetnikov, ki so sedaj že vidno napredovali in hoje praktično ni več, pa do hitrih fantov. Ob ponedeljkih tekamo enakomeren tek, sledijo tekaške vaje za tehniko na stadionu, vaje za moč in strečing. Ob sredah pa začnemo počasi, potem pa tempo. Spet sledijo vaje za moč na stadionu ter strečing ob skrbnih navodilih Klemna.
Tolikokrat me prime, da bi prešpricala, ker se mi prej ne ljubi. Kot danes. Ampak ker sem malce trmasta, se ni za bat..
Ko pa takole pridem domov, pa je energije ravno enkrat več! Preden se je tole začelo, sem od službe utrujena prihajala domov ob šestih, se najedla, šla malce počivat in se ponavadi vsa matasta ob ene polnoči le še prestavila v spalnico: "Bom pa jutri tekla." Res sem potrebovala eno tako spodbudo!
Tudi družba je pisana in prijetna. Skratka, meni povsem nov način redno družabnega treniranja (kakršnegakoli v življenju sploh), ki pašeeee še pa še...
O-o!
.
Enkrat se bo treba dogovoriti in vsaj še enkrat (lahko tudi večkrat) odteči traso preko klanca v Mostecu. Da ne bo šlo vse tako hitro v pozabo! 
Kaj praviš, Manika?
