- 30 Avg 2009, 22:21
#195357
Zdravo vsem na forumu!
Tokrat spet v živo, kajti od starta do cilja je v mojem imenu in z mojim geslom po mojih telefonskih narekih objavljal dnevno dogajanje moj prijatelj Franci Potočnik, za kar se mu še enkrat zahvaljujem. Hvala tudi njegovi hčerki Lari za njeno asistenco pri teh objavah.
Današnje javljanje bo bolj kratko, v naslednjih dneh se bom še oglasil s kakšnimi daljšimi prispevki, seveda,če bo koga še zanimalo.
Najprej se zahvaljujem vsem, ki ste se oglasili na forumu in me bodrili na moji poti. Sploh pa vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali uresničiti moje dolgoletne želje.
Hvala svojcem, prijateljem iz soseščine in sploh vsem osebnim prijateljem, prijateljem iz tekaških vrst iz vse Slovenije, sodelavcem,oskrbnikom planinskih koč, planinskim društvem, medijem, sploh pa vsem donatorjem vključno z glavnim - Hranilnico LON d.d. Kranj. Čisto vsak je bil del te zgodbe, ki jo nikoli ne bi mogel uresničiti brez njihove pomoči.
Uspelo mi je premagati SPP v enem kosu, v samo 13 dneh in pol ( sedaj vem, da bi jo zmogel tudi hitreje), utrdil sem številna prijateljstva in spoznal nove prijatelje. Na celi progi nisem imel niti ene poškodbe, niti enega žulja, zgolj en otiščanec. Dežnik in pelerina nista bila nikoli uporabljena, vreme sem imel fantastično, zgolj izredna vročina je bila skoraj ves čas moj spremljevalec. Niti enkrat nisem imel krize - vse je v glavi - pravijo ultramaratonci. Na svoji poti sem združil tekače iz praktično vse Slovenije. Med njimi je bilo nekaj pravih asov, lahko sem ponosen, da sem bil lahko v njihovi družbi. Promoviral sem SPP, ki je za moje pojme absolutno premalo promovirana in se premalo uporablja v taki obliki, kot sem jo jaz- torej v enem kosu. Slovenci se sploh ne zavedamo kaj v resnici imamo in tega tudi ne znamo prav tržiti. Zato sem bil večkrat žalosten, ker je SPP na določenih odsekih zanemarjena, edino kar me je včasih vrglo iz tira, pa je bilo prav pomanjkanje markacij, kajti potoval sem brez kart. K sreči so me moje izkušnje, dober spomin in smisel za orientacijo vedno rešile iz zagate.
Po spektakularnem prihodu v cilj, so mi vsi govorili, sedaj se boš pa lahko spočil in regeneriral. Tu pa je problem. Enostavno ne gre - ker namreč sploh nisem popolnoma nič utrujen!
Vse je v glavi.......