Torek 31.11.
Po nenačrtovani odpovedi "odprave" na Monte Roso ter po pomanjkanju časa in slabem vremenu za Veliki Klek je končno "padel en tritisočak Hafner (3076 m) v Visokih Turah
. Zgodaj zjutraj smo se natrpali v avto ter se skozi Karavanke napotili v dolino Maltatal. No, ob osmih smo štartali s hojo od Gmundske koče na 1185 m. Po strmem gozdu navzgor, in mimo planšarije, kjer se nam je odprl prekrasen razgled na Kraljico vzhodnih Alp Hochalmspitze. Da pa so bili nahrbtniki še težji
smo si na planoti pod planinsko kočo na 2320 m oprtali še drva in jih nesli do koče. Ampak kaj, ko za prinešena drva obljubljajo v koči juho od tega ni bilo nič, ker je bila pač zaprta!
Smo se pa zato zadovoljili s svojo malico. Potem hoja dalje proti grebenu, na katerem so bile snežno kopne razmere. Novega, napihanega snega je bilo do 30 cm. Počasi smo napredovali proti vrhu, ki pa sploh ni bil tako blizu... No končno, vrh smo uspešno dosegli po cca 6 urah hoje.
Uh, kakšni razgledi; Ankogel, Grosswenediger - turnosmučarska raja, Grossglockner.... Kaj vse nas če čaka!
Prav dolgo se nismo zadržali gor, saj smo morali prav na hitro sestopiti z grebena. Sestop z grebena na drugo stran je zavarovan z vrvjo (ne zajlo), saj se na strmih zasneženih skalah lahko kaj hitro kaj neprijetnega zgodi. Potem je sledila hoja po podrtem svetu, vse do cca 2300 m , kjer nas je pričakal povsem močvirnat svet. V temi smo zgrešili odcep za "hitri" sestop v dolino, zato smo nadaljevali po precej daljši poti do ogromnega jeza Kolnbrein. In, kar je bilo najhuje za zaključek ture; dveurni sestop po asfaltu in nešteto prehojenimi tunelčki!
. No kakorkoli že, vrh je bil osvojen, domov pa smo se vrnili "živi in zdravi! Pa še na kakšno tako turo v prihodnje.