Dolgo sem odlašal s tem trekingom. Se prijavil v sredo. Na štartu sem se pojavil ob 08:30, pol ure kasneje pa v dir tja gor.
Za prvimi. Kmalu nas je ostalo kakšnih 13. Pa smo se razbili še mi.
Ostal sem z Avijem, s katerim sva skupaj premagala vso progo, Branetom in Matejem. Za raziskovanju Planje. Po daljšem tavanju smo globoko pod sabo zagledali majhno oddaljeno streho. Malenkost. Nekateri so prvo točko že zapuščali. Nas pa je čakal le še adrenalinski spust po kozjih poteh, ki smo ga srečno preživeli in prva točka je bila ob precejšnjem ovinku naša. Z lepim ritmom smo nadaljevali. Po melišču, na koncu katerega sem se vsedel, da sem odsul kamenje iz superg, smo po precej časa dohiteli Duleta na poti proti mostu pri Boki.
Po mostu sva z Avijem dolgo tekla sama, preden sva dohitela celo kopico tekmovalcev, kot so ZdravkoC, Semjul in drugi. Do konca so se ustvarjale skupine in se ločevale. V cilj pa smo za občinstvo prišprintali skupaj z Li, Zvonetom, Avijem in Sandokanom.
Po dirki pa analiza. In ugotovitev, bilo je čudovito, prvobitno, tudi za en sam meter, ko sem ponekod taval naokoli mi ni žal in si ga ne bi želel zavreči. Občutki, ki te prežemajo v tej čudoviti naravi, hitre odločitve, med katerimi nekatere po bitki zgledajo modre in druge manj, polno majhnih podrobnosti, občutja skozi ure naprezanja, užitek, ko čutiš, da se cilj bliža. Vse to te bogati.
Zato iskrena zahvala entuziastičnim organizatorjem za veliko požrtvovalnost ob progi, za skrb za varnost udeležencev in za darilo, ki ste nam ga dali s tem trekingom. In zahvala sotekačem za tovarištvo na progi.
Proti koncu je Li ponavljala, da ji je tole vse bolj všeč. In Zvone je rekel, da tisti, ki niste bili zraven, ste si sami ...
Lep pozdrav, Peter