- 08 Avg 2008, 07:49
#139884
POGUM sem vzel kot lahklotno vadbo po znanem terenu, saj poznam teren s preizkušnje po Zasavski poti.
Moj prvi treking, katerega se nisem lotil tekmovalno, ampak predvsem uživaško. (K temu je pripomogla odsotnost mojega sotekmovalca).
Na start sem se pripeljal s kolesom iz Trbovelj, 42km. Imel sem namen, vrniti se s kolesom ali če bi čas dopuščal odkolesariti celo do Ruš, vendar je mene in kolo Li peljala z avtomobilom do Ruš, za kar se ji resnično zahvaljujem, sam pa sem naslednji dan odkolesaril nazaj v Trbovlje.(116km)
Prijazni ljudje na Blanci, odlični in izkušeni organizatorji, kavica pred odhodom z avtobusom v Zidani Most, pravo dopustniško vzdušje. In tudi počutil sem se kot na dopustu, počasi naokrog, z Lisce sem malo zavil na Prapretno, saj mi je bil tisti del popolnoma neznan. To je pot 14. divizije, no kasneje pa sem se vrnil na traso in jo mahnil po znanih poteh. Pridelal sem 45,6 km kar je nekaj več od uradnega, mogoče sta omembe vredna dva dogodka.
Na poti sem srečal trekerja iz Hrvaške, ki mi je prišel naproti in bil prepričan, da se spušča proti cilju brez, da bi obiskal zadnji dve kontrolni točki, češ, da je premalo časa za dokončanje trase.
Prijeten možakar, Slavko mu je ime, vendar mi ni hotel verjeti, da pot pelje v Sevnico in da poznam traso,saj sem bil med zadnjimi , mene pa je to zabavalo. No slednjič sem ga le prepričal, tako da sva se skupaj odpravila proti 3 in 4 točki ter opravila celotno traso. To mi je nekako izpolnilo dan in počutil sem se bolje, kot ob doseganju časovnih rezultatov.
Druga omembe vredna pa je tale. Po odličnem golažu, sva na dvorišču z gospodarjem kmetije malo poklepetala in med drugim je povedal kako odlične jelenove salame da dela. Da imajo v vasi fanta, ki je imel eno nogo precej krajšo od druge, pa sedaj že nekaj let nese v Ljubljano šest jelenovih salam (v kliničnega doktorjem) in glej fanta so že tako poštimali, da samo še malo postrani gre. Res čudežne salame.
Hvala vsem za odlično družbo, organizacijo, tebi Li še enkrat za prevoz.
POGUM sem vzel kot lahklotno vadbo po znanem terenu, saj poznam teren s preizkušnje po Zasavski poti.
Moj prvi treking, katerega se nisem lotil tekmovalno, ampak predvsem uživaško. (K temu je pripomogla odsotnost mojega sotekmovalca).
Na start sem se pripeljal s kolesom iz Trbovelj, 42km. Imel sem namen, vrniti se s kolesom ali če bi čas dopuščal odkolesariti celo do Ruš, vendar je mene in kolo Li peljala z avtomobilom do Ruš, za kar se ji resnično zahvaljujem, sam pa sem naslednji dan odkolesaril nazaj v Trbovlje.(116km)
Prijazni ljudje na Blanci, odlični in izkušeni organizatorji, kavica pred odhodom z avtobusom v Zidani Most, pravo dopustniško vzdušje. In tudi počutil sem se kot na dopustu, počasi naokrog, z Lisce sem malo zavil na Prapretno, saj mi je bil tisti del popolnoma neznan. To je pot 14. divizije, no kasneje pa sem se vrnil na traso in jo mahnil po znanih poteh. Pridelal sem 45,6 km kar je nekaj več od uradnega, mogoče sta omembe vredna dva dogodka.
Na poti sem srečal trekerja iz Hrvaške, ki mi je prišel naproti in bil prepričan, da se spušča proti cilju brez, da bi obiskal zadnji dve kontrolni točki, češ, da je premalo časa za dokončanje trase.
Prijeten možakar, Slavko mu je ime, vendar mi ni hotel verjeti, da pot pelje v Sevnico in da poznam traso,saj sem bil med zadnjimi
, mene pa je to zabavalo. No slednjič sem ga le prepričal, tako da sva se skupaj odpravila proti 3 in 4 točki ter opravila celotno traso. To mi je nekako izpolnilo dan in počutil sem se bolje, kot ob doseganju časovnih rezultatov.
Druga omembe vredna pa je tale. Po odličnem golažu, sva na dvorišču z gospodarjem kmetije malo poklepetala in med drugim je povedal kako odlične jelenove salame da dela. Da imajo v vasi fanta, ki je imel eno nogo precej krajšo od druge, pa sedaj že nekaj let nese v Ljubljano šest jelenovih salam (v kliničnega doktorjem) in glej fanta so že tako poštimali, da samo še malo postrani gre.
Res čudežne salame.
Hvala vsem za odlično družbo, organizacijo, tebi Li še enkrat za prevoz.
