- 20 Nov 2008, 10:34
#159091
No pa začnimo 
Poti, ki vodijo do cilja je več
V zadnjih letih je bilo v različnih medijih posredovanih veliko priporočil in napotkov kako pričeti z vadbo oziroma planiranjem prihajajoče tekaške sezone. Ker navadno tekačem primanjkuje znanja za kvalitetnejšo analizo, pričenjamo ravno s tem. Konkretnejše informacije pa bodo sledile tekom razvoja našega sodelovanja.
Navadno tisti, ki obvladujejo proces vadbe, ali ga vsaj skušajo čim bolje obvladovati, pričnejo z načrtovanjem poteka naslednje sezone pred njenim pričetkom. Za mnoge športnike je to opravilo ključno in samoumevno. Na takšen način lahko veliko bolje izkoristimo lasten potencial, ki ga imamo za uspeh v teku, zmanjšamo verjetnost za nastanek poškodb, zaradi ustrezne količine vadbe in dobre predhodne priprave.
V tej fazi pride prav vso do sedaj pridobljeno znanje. Boljše kot je poznavanje tistih dejavnikov, ki pomembno prispevajo k tekaški zmogljivosti, bolje lahko zastavimo sezono. Načeloma potrebuje dober tekač ustrezno predpripravo v moči, specifični za tekača, gibljivosti in tehniki teka. Na tej osnovi bo bazičen ali bolj specifičen tekaški trening učinkovitejši. Pri tem ne gre samo za to, da bodo močnejše noge in trup sposobne teči hitreje, ampak bodo brez večjih težav prenašale tudi večje količine vadbe. Ne gre za to, da se lahko v predklonu končno s prsti dotaknem tal, ampak za to, da bodo noge zaradi večje gibljivosti mišic zadnje lože lahko opravile daljši korak, razvijale silo preko celotnega obsega giba…Torej dobra osnovna priprava je ključna za to, da boste izboljšali svojo tekaško zmogljivost, opravili ustrezne količine vadbe (treninga) brez pojava raznih težav in poškodb.
Sledijo vadbena obdobja, v katerih se posvečamo specifični tekaški vadbi. Prva je vsekakor bazična vadba vzdržljivosti, ki se prelevi v bolj specifično vadbo daljših intervalov ali tempo tekov, intervalnih treningov… Le tako bomo postopno razvijali najprej »aerobne« sposobnosti oziroma »aerobno« vzdržljivost (v stroki je bolj pravilen izraz dolgotrajna vzdržljivost) in pravilno prešli v »anaerobni« trening (strokovno pravilnejši izraz je hitrostna vzdržljivost) ter njune kombinacije. V kolikor pretiravamo s količinami posameznega treninga, jih izvajamo ob nepravem času ali pa ga ne izvajamo dovolj pogosto ter dovolj dolgo, ne izkoristimo svojih potencialov in potenciala treninga. Slednje je še posebej pomembno za tiste tekače, ki sicer nimajo veliko časa za trening, želijo pa izboljšati svoj rezultat. Le z dobrim planiranjem lahko zastavijo vadbena obdobja, ki bodo kljub časovni stiski izžela kar največ iz opravljenega treninga.
Kako točno pristopiti k načrtovanju je lahko različno od posameznika do posameznika in ciljev ki jih ima. Načeloma pa si lahko glavne napotke daste sami z iskrenimi odgovori na naslednja vprašanja:
1. Kaj je moj splošni ali končni cilj? – ključni motiv posameznika, nekateri želijo ohranjati ali izboljšati zdravje, za druge je pomemben dober rezultat na tekmi. Primer najboljši čas, za katerega mislim da ga lahko odtečem v svoji karieri na malem maratonu.
2. Kdaj ga želim doseči? – čas v katerem pričakujem, da bo cilj dosežen, pomembno je da se odgovor ujema z odgovorom na naslednje vprašanje.
3. Koliko časa potrebujem da ga bom dosegel? – potrebujete realen odgovor, navadno gre za mnenje strokovnjaka ali izkušenega tekača. V kolikor odgovor ni skladen s prejšnjim, se to lahko odraža na različne načine, navadno pa pride do upada motivacije za tek ali pretiravanja in do poškodb.
4. Kaj so vmesni cilji ki vodijo do končnega cilja? – zastaviti si je potrebno smiselne vmesne cilje, ki nam kažejo ali smo na pravi poti da dosežemo glavni cilj. V kolikor jih ne dosegamo, lahko že med potekom sezone razmišljamo kaj gre narobe. Ali morda treniramo nepravilno, ali so cilji postavljeni nerealno…
5. Kaj sem za to postoril do sedaj? – ali sem v doseganje cilja moral vložiti več kot sem pričakoval, ali manj? Ali je z manj treninga mogoče doseči isti cilj, ali ne…
6. Ali sem do sedaj dosegel/a zastavljene cilje? – navezuje se na točko 4 in pomeni sprotno spremljanje in nadzor nad dogajanjem in razvojem poteka sezone.
7. Ali rezultati prejšnjih sezon peljejo do zastavljenega cilja, mogoče v zastavljenem času? – realno ocenimo ali lahko na rezultatih iz prejšnjih sezon pričakujemo napredek, ki nas bo pripeljal do zastavljenega cilja. Ali smo si zadali preveč glede na to kdo smo in kaj zmoremo?
8. Kaj sem do sedaj izvajal/la dobro in slabo? – nenehno je potrebno izboljševati lasten trening. Na podlagi preteklih izkušenj je potrebno iskati tisto kar je bilo dobro in slabo, da lahko v prihodnje trening še izboljšamo.
9. Zakaj določenih ciljev nisem dosegel? – v kolikor se nam pošteno zalomi, je potrebno vedeti zakaj je do tega prišlo. Ali je to zaradi precenjevanja, nepričakovanih zunanjih dejavnikov, bolezni…
No, da ne bo preveč, v tem koraku je pomembno, da čim bolje poznamo ali spoznamo sami sebe. V ta namen smo se z Erotom, MatjažemV in Bobrom srečali na uvodnem razgovoru, kjer smo skupaj odgovorili na zgoraj našteta vprašanja. Natančnejša analiza telesne pripravljenosti pa je sledila. Skušali smo dobiti čim bolj podroben vpogled v trenutno stanje in pripravljenost posameznih tekačev. Na podlagi teh, bomo lahko načrtovali razvoj sposobnosti, ki so slabše ali pa ustrezno razvite.
Podrobnejši opis testov sledi, na temah posameznih tekačev pa lahko kaj več preberete o njihovih občutkih in dojemanju opravljenih meritev in analiz.
Poti, ki vodijo do cilja je več
V zadnjih letih je bilo v različnih medijih posredovanih veliko priporočil in napotkov kako pričeti z vadbo oziroma planiranjem prihajajoče tekaške sezone. Ker navadno tekačem primanjkuje znanja za kvalitetnejšo analizo, pričenjamo ravno s tem. Konkretnejše informacije pa bodo sledile tekom razvoja našega sodelovanja.
Navadno tisti, ki obvladujejo proces vadbe, ali ga vsaj skušajo čim bolje obvladovati, pričnejo z načrtovanjem poteka naslednje sezone pred njenim pričetkom. Za mnoge športnike je to opravilo ključno in samoumevno. Na takšen način lahko veliko bolje izkoristimo lasten potencial, ki ga imamo za uspeh v teku, zmanjšamo verjetnost za nastanek poškodb, zaradi ustrezne količine vadbe in dobre predhodne priprave.
V tej fazi pride prav vso do sedaj pridobljeno znanje. Boljše kot je poznavanje tistih dejavnikov, ki pomembno prispevajo k tekaški zmogljivosti, bolje lahko zastavimo sezono. Načeloma potrebuje dober tekač ustrezno predpripravo v moči, specifični za tekača, gibljivosti in tehniki teka. Na tej osnovi bo bazičen ali bolj specifičen tekaški trening učinkovitejši. Pri tem ne gre samo za to, da bodo močnejše noge in trup sposobne teči hitreje, ampak bodo brez večjih težav prenašale tudi večje količine vadbe. Ne gre za to, da se lahko v predklonu končno s prsti dotaknem tal, ampak za to, da bodo noge zaradi večje gibljivosti mišic zadnje lože lahko opravile daljši korak, razvijale silo preko celotnega obsega giba…Torej dobra osnovna priprava je ključna za to, da boste izboljšali svojo tekaško zmogljivost, opravili ustrezne količine vadbe (treninga) brez pojava raznih težav in poškodb.
Sledijo vadbena obdobja, v katerih se posvečamo specifični tekaški vadbi. Prva je vsekakor bazična vadba vzdržljivosti, ki se prelevi v bolj specifično vadbo daljših intervalov ali tempo tekov, intervalnih treningov… Le tako bomo postopno razvijali najprej »aerobne« sposobnosti oziroma »aerobno« vzdržljivost (v stroki je bolj pravilen izraz dolgotrajna vzdržljivost) in pravilno prešli v »anaerobni« trening (strokovno pravilnejši izraz je hitrostna vzdržljivost) ter njune kombinacije. V kolikor pretiravamo s količinami posameznega treninga, jih izvajamo ob nepravem času ali pa ga ne izvajamo dovolj pogosto ter dovolj dolgo, ne izkoristimo svojih potencialov in potenciala treninga. Slednje je še posebej pomembno za tiste tekače, ki sicer nimajo veliko časa za trening, želijo pa izboljšati svoj rezultat. Le z dobrim planiranjem lahko zastavijo vadbena obdobja, ki bodo kljub časovni stiski izžela kar največ iz opravljenega treninga.
Kako točno pristopiti k načrtovanju je lahko različno od posameznika do posameznika in ciljev ki jih ima. Načeloma pa si lahko glavne napotke daste sami z iskrenimi odgovori na naslednja vprašanja:
1. Kaj je moj splošni ali končni cilj? – ključni motiv posameznika, nekateri želijo ohranjati ali izboljšati zdravje, za druge je pomemben dober rezultat na tekmi. Primer najboljši čas, za katerega mislim da ga lahko odtečem v svoji karieri na malem maratonu.
2. Kdaj ga želim doseči? – čas v katerem pričakujem, da bo cilj dosežen, pomembno je da se odgovor ujema z odgovorom na naslednje vprašanje.
3. Koliko časa potrebujem da ga bom dosegel? – potrebujete realen odgovor, navadno gre za mnenje strokovnjaka ali izkušenega tekača. V kolikor odgovor ni skladen s prejšnjim, se to lahko odraža na različne načine, navadno pa pride do upada motivacije za tek ali pretiravanja in do poškodb.
4. Kaj so vmesni cilji ki vodijo do končnega cilja? – zastaviti si je potrebno smiselne vmesne cilje, ki nam kažejo ali smo na pravi poti da dosežemo glavni cilj. V kolikor jih ne dosegamo, lahko že med potekom sezone razmišljamo kaj gre narobe. Ali morda treniramo nepravilno, ali so cilji postavljeni nerealno…
5. Kaj sem za to postoril do sedaj? – ali sem v doseganje cilja moral vložiti več kot sem pričakoval, ali manj? Ali je z manj treninga mogoče doseči isti cilj, ali ne…
6. Ali sem do sedaj dosegel/a zastavljene cilje? – navezuje se na točko 4 in pomeni sprotno spremljanje in nadzor nad dogajanjem in razvojem poteka sezone.
7. Ali rezultati prejšnjih sezon peljejo do zastavljenega cilja, mogoče v zastavljenem času? – realno ocenimo ali lahko na rezultatih iz prejšnjih sezon pričakujemo napredek, ki nas bo pripeljal do zastavljenega cilja. Ali smo si zadali preveč glede na to kdo smo in kaj zmoremo?
8. Kaj sem do sedaj izvajal/la dobro in slabo? – nenehno je potrebno izboljševati lasten trening. Na podlagi preteklih izkušenj je potrebno iskati tisto kar je bilo dobro in slabo, da lahko v prihodnje trening še izboljšamo.
9. Zakaj določenih ciljev nisem dosegel? – v kolikor se nam pošteno zalomi, je potrebno vedeti zakaj je do tega prišlo. Ali je to zaradi precenjevanja, nepričakovanih zunanjih dejavnikov, bolezni…
No, da ne bo preveč, v tem koraku je pomembno, da čim bolje poznamo ali spoznamo sami sebe. V ta namen smo se z Erotom, MatjažemV in Bobrom srečali na uvodnem razgovoru, kjer smo skupaj odgovorili na zgoraj našteta vprašanja. Natančnejša analiza telesne pripravljenosti pa je sledila. Skušali smo dobiti čim bolj podroben vpogled v trenutno stanje in pripravljenost posameznih tekačev. Na podlagi teh, bomo lahko načrtovali razvoj sposobnosti, ki so slabše ali pa ustrezno razvite.
Podrobnejši opis testov sledi, na temah posameznih tekačev pa lahko kaj več preberete o njihovih občutkih in dojemanju opravljenih meritev in analiz.
, da uredi še tole "težavo" s p / f 
