Staša napisal/-a:Hmm 
, kolikor jaz poznam Aleša, in poznam ga še kar dobro, znajo biti ravno te tri minutke "zelo usodne" za plane naslednja leta... 
Tiste tri minutke me sicer res "žrejo", a vem, da bi tolk stvari lahko šlo narobe, ki so se letos idealno pokrile(vreme, počutje, oskrba,...), da bi težko računal na kako sigurno izboljšanje rezultata. Mi pa misli ves čas begajo, kje sva zgubila tistih 2.44(nisva vadila razvitja zastave ob prihodu v cilj, po mojem zadnjem plavanju je Gorazd še par sekund čvekal z organizatorkami preden je skočil v vodo, jaz sem ene trikrat zavil kak meter z idelane poti in udaril v nastavljeno dlan uradnega napovedovalca, no ja, pa še kaj bi se našlo ...). Tako me zaenkrat sploh ne vleče v kako ponavljanje dvojnega ali trojnega v paru, bolj me mika natrenirat plavanje in sam v polovičnem času oddirkat polovičko dvojnega...
Še največja težava je bila, vsaj pri meni, nepoznavanje občutka, do koliko lahko na kolesu nažgem, da bom čez dan še sposoben spodobno preteči tistih 60 km, pomanjkanje izkušenj skratka, ne toliko treninga.
Mosburg sva pred tekmo že parkrat obiskala, je prav prikladno blizu, le dobro uro od doma, tako, da sva prijavne formalnosti v sredo, dan pred tekmovanjem zelo hitro opravila(ena od organizatoric je celo zelo lepo govorila slovensko). Nama določen prostor je bil na idealnem mestu - tik ob progi, s pogledom na zadnji kolesarski klanec, tekaško/kolesarko progo v cilju, blizu vode, z ne preveč bučnimi sosedi,...Postavila sva en manjši šotor s stojno višino v spalnici in predprostoru, kjer smo imeli ponoči masaže(kamor se še vrnemo...) in pred njim obveznega "Arafata". Za nas štiri čisto dovolj. Jaz sem se v sredo po uradni otvoritvi in obveznem breefingu vrnil domov prespat, Gorazd in Majda pa sta tudi noč pred tekmovanjem preživela v hladnem šotorčku...
Ob sedmih zjutraj je bil štart v trojnem, ki sem ga žal zamudil, sem si pa uspel ogledati menjave s plavanja na kolo. Sploh prvih nekaj ekip je to počelo z neverjetno hitrostjo, eleganco in usklajenostjo, da me je kar malo zaskrbelo. A je bilo k sreči potrebno pripraviti še komplete za prvo, drugo kolo, za dež, zadnjo jutranjo(hladno) menjavo, tko da za tovrstne pomisleke ni ostalo prav veliko časa. Čist prehitro je bila ura pol štirih, ko smo se podali na štart plavanja. Mal treme (v tistih oblekah je že lulanje problem), ogledovanje nasprotnikov, gužvanje na štartnem mestu sem prepustil svaku. Po strelu se zapodijo v vodo, a pred njimi obstane čoln s snemalci..jasno ga je ravno Gorazd iz prve vrste skoraj napičil. Taktika menjav za plavanje je bila 3-1-3-1-2-1-3, kjer so meni pripadle le enke, vse ostalo je neverjetno hitro odplaval Gorazd. Njegovi časi so bili med 9.30 in 10 minutami za 540 metrski krog; je bil tudi edini, ki je vmes plaval celo hrbtno. Moji časi pa večinoma malo pod 12 minut. Plavanje sva zaključila kot tretja.
Med zadnjim mojim plavanjem in štartom kolesa sem imel prijetnih pol ure časa za mirno pripravo, razteg in ogrevanje. In potem je prvih 60 km kolesa minilo, kot bi mignil. Prvi krogi po ciljnem spustu in v ovinek še mal tipaje, potem je pa tudi meni letelo čez 40 v "menjalni" prostor. Vmes sem ob progi zagledal Tinija in Matevža, kako nabirata avstrijske tekaške kilometre in zaslišal Lojzetove vzpodbudne besede. Moje prvo kolo sem zaključil v zame čist prehitrih 1.51, kar je pomenilo skoraj 33km/h, žal je to ob poznjepopoldanski vročini terjalo tudi povprečni pulz 141. Sledila je prva resnejša masaža, predvsem rame in vrat. Ja in kolo je fino naćžigat, k lahko tkole ob pavzah skoraj čist normalno jem. Makaroni z mesnim prelivom, prej in potem še en gel in sem bil na štartu čez slabi dve uri skoraj ko nov. Drugi krog v temi žal ni bil več tko prijeten, a dolgi ciljni prostor in neverjetno vztrajni navijači ob skoraj celi progi te kar ponesejo. Drugi krog je padel na 2.03, še bolj me je skrbela utrujenost. Masaža, topla juha in geli s kofeinom so me ob pol treh zjutraj začuda spet čist budnega in pripravljenega spravili na kolo. Le da sem tokrat zaradi jutranjega hladu nase navlekel toplo Activ majico in čez njo še windstoper. Me je potem kuhalo skoraj cel zadnji krog. Vmes sem željno požiral vonjave iz bližnje pekarne, razstiral metrske meglice, ki so se valile po ravnici okoli Moosburga. Tekmovalcev nisem veliko prehiteval, vsake par minut je mimo mene pripeljala 10.x številka; modra, rdeča in seveda naši kasnejši zmagovalci 2.01-kako sta pa tedva nažigala.. Midva sva si doma zadala cilj 12 min/krog in sva ga v povprečju celo presegla(predvsem po Gorazdovi zaslugi), ta dva fanta sta pa nažigala s skoraj 10 min/krog, kar jima je na koncu prineslo povprečno hitrost skoraj 35km/uro in neulovljivih 1.5 ure prednosti pred nama.Po kolesu sva bila pravzaprav šele na 4, a sem vedel, da lahko vse ki bodo pred nama manj kot uro v teku še vedno prehitiva.
Žal sem po na zadnjem kolesu čisto dehidriral(preveč oblečen sem enormno švical) in sem se na masažni mizi kar tresel, tudi hrane zaradi teka, razen gelov nisem upal konzumirat. Sem bil pa neskončno vesel, ko me je čakala še od Gorazda topla masažna miza.. Spet dva gela, dobra ura masaže in že je bilo treba tečt.
Na teku se je ponovila zgodba. Hiter začetek-prvih nekaj kilometrov s tempom 4.15-4.30(kdo bo mene tole enkrat naučil..), sam kaj, ko tečem tko ko se počutim. Včasih pogledam pulz in se po petem kilometru le začnem mal bremzat. K sreči. Prvih 21 km sem potem zaključil v čist spodobnih 1.43.
Zdaj je bil pa Gorazd mal žalosten, k je moral tko kmalu na tek. Meni je ful prijala masaža, spil sem tisto packarijo R2 od Enervita in po slabi uri počitka sem bil spet naspidiran za naslednjih 21. A me je po parih krogih tko začelo bolet najprej v levem kolenu, potem pa še tik nad nartjo, da je bilo treba zlo na hitro spremenit plan. Že po sedmih krogih je šel spet tečt Gorazd, jaz sem pojedel prvi panadol, se mazal z Ice power gelom in je začuda kr pomagalo.
Še slabše je šlo najini konkurenci. Najin tempo sta držala le kasnejša zmagovalca. Zdajle ko gledam rezultate na netu, vidim, da sva z Robertom tekla vsaj 5-10 krogov do sekunde enake čase, saj sva se srečevala vedno na istih mestih. Od takrat naprej sva se začela pozdravljat, vsaj nasmihat.. Še bolj hecen je bil uradni napovedovalec, ki je vsakič ko sem tekel mimo njega najavil "senzacionele sloveniše tim". Kljub temu, da triatlonci vseeno niso taki "okostnjaki" ko nekateri tekači, sva s stasom kar precej odstopala in so se vsi čudili, kako zmoreva..
Edina neprijetnost se je zgodila kakih 10 krogov pred najinim zaključkom. Konkurente sva takrat že poznala in kar na lepem mi začne nasproti v krogih, s še skoraj boljšim tempom mlada punca s številko 2.04, kar je pomenilo, da je v najini kategoriji. Tista dvojica je bila po kolesu kar precej pred nama, a sva ju do 60tega kilometra seveda z lahkoto prehitela. A vedno, ko je tekla mimo se je obrnila stran in prestavila številko na meni bolj oddaljen bok. Malo zaradi težav, ki sem jih imel z golenico, predvsem pa zaradi poštene borbe sem nanjo opozoril Alenko, ki se je po posvetu z Majdo in Gorazdom odločila in o tem obvestila organizatorje. Na koncu se je izkazalo, da sta imela fanta zgleda težave(nekaj krogov sta "pretekla" z 10min/km) in ju je nadomestila njuna "maserka". Ampak tekla je pa dobr! Mal smo imel sicer kasneje slab občutek, ker so jih seveda diskvalificiral, a kšna takšna vzgojna kazen je kar prava. Za njih in organizatorje, da se prihodnjič morda temu kako izognejo..
Opoldne je bilo na progi že tko vroče, da se je bilo treba ustavljat vsak krog za vodo, jaz sem še vsak drugi krog mazal golenico z Ice gelom, tek je ostajal še vedno v tempu 5min/km, le tisti postanki so bili vse daljši.
In je prišel zadnji krog. Seveda sva zadnjih par sto metrov z Gorazdom pretekla skupaj, zavita v zastavo. V cilju se je še župan prav veselo in zadovoljno z nama slikal, napovedovalec je bil tudi čist iz sebe, mi pa sploh. Pravzaprav je bilo utrujenosti bistveno manj ko po kakšni dirkaški polovički. Potem pivo, dunajci z Gorazdovimi starši, a prve misli so res bile: še dolgo ne ponovno, ker tko k nama je tokrat ratal ne bo kmalu..
V petek smo potem vzpodbujali zadnje posameznike v trojnem, mal šopinga v Celovcu in že je bila podelitev. Tu so se organizatorji fuuul opravičevali zaradi težav z vmesnimi rezultati(se jim je zlomil glavni semafor, sesul informacijski sistem, v bolnici obležal glavni programer...), tko da, predvsem na netu dolgo časa ni bilo rezultatov. Organizacija je pa bila prijetno osebna, veliko je naredil fenomenalni napovedovalec, k splošnemu dobremu počutju pa so veliko prispevali vaščani, ki so nas budili, vzpodbujali, hladili in nam na vse načine kazali, da se nam čudijo in občudujejo. Res se ne spomnim niti enega mrkega pogleda, avtomobila ob progi, nestrpnega pešca...pa so imeli ves Moosburg tri dni popolnoma zaprt, od tega dva dni je bila zaprta tudi cesta Celovec-Feldkirchen
Tko v splošnem: tolk zastavljenih ciljev sva izpolnila, prav fino smo se te tri dni imeli, posledic skoraj ne čutim nobenih(sem mogoče prmal nažigal?!), še tehtnica je danes zjutraj doma pokazala +2kg napram sredini vrednosti..Tekmovanje vsekakor toplo priporočam, a predvsem za ljudi z neprevelikimi cilji, tkole v skupini pa le za dobro uigrane ekipe, ali kako drugače povezane tekmovalce in osebje v podpori.
p.s. poročilo je tko dolgo samo zato, če se še kdo odloča za tole preizkušnjo in mu bo morda malo lažje..
p.s. brez najinih maserk, tko realno, tegale midva ob takili pripravljenosti sploh ne bi mogla zaključit. Pa ne samo masaža, strežba spredaj in zadaj 24 urna skrb, skratka. Pa to, da se je moški del Brunarica04 tima oglasil se mi je zdelo zelo prisrčno in motivirajoče, žal prav veliko časa za njih nisem imel..
p.p.p.s. fotke bodo, k jih razvijemo, upam, da bo tudi kaj posnetega materiala, za začetek pa par fotk iz uradne strani:
Gorazd(skrajno desno v prvi vrsti)
http://www.ultra-triathlon-austria.at/T ... 575&page=9
Zmagovalna dvojica(zdaj sem se spomnil, na Mihata me je spominjal Robert):
http://www.ultra-triathlon-austria.at/T ... 68&page=15
Čeprav misel na 540km bicikla, pa 126 teka, brrrr.
.Matevž si mogoče rekel trojnega 
.
na vajin sijajen uspeh je ponosna tudi drulovška podružnica TF. 
