Moje poročilo:
Zjuutraj sem ob 5h vstal, pojedel kosmiče z medom (šel še 2x na WC) in ob 6:15 smo s punco in kužkom krenili na KRK.
V agenciju SUNSET so se še prijavili, kjer so mi organizatorji dodelili
št. 1, nato pa v menjalni prostor kjer smo odložili opremo (v menjalnem prostoru je vladal pravi kaos, markirali so mi tudi majhno št. tako da so na postajankah namesto 1 napisali 7).
Na plavanju so me zalivali valovi, tako, da sem spil kar nekaj vode (na srečo brez posledic). Voda je bila mrzla (cca. 19C).
Kolesarjenje je bil daleč najtežji del dirke (višinska razlika 750m, proga dolga 45km, po progi je potekal promet, spusti so bili nepredvidljivi in zelo nevarni, močan veter tako bočni kot v prsa (nisem nič čutil, da bi mi pihal v hrbet), cesta je bila ponekod zelo ozka saj smo se peljali po uličicah, proga je bila tudi slabo označena).
Del tekaške proge je potekal po glavni cesti, del pa po marini. Tako, kot kolesarska je bila tudi tekaška proga slabo označena, zato se nič ne čudim, da sem se na teku izgubil. Na okrepčevalnicah je bila samo voda, na obračališču pa še banane (tekaška proga je bila dolga največ 9km).
Na cilju so bile samo voda (voda iz balonov, ki si si jo natočil v že uporabjen plastični kozarec) in banane.
Špageti so bili izvrstni (pijačo smo si plačali sami).
Mogoče nas je g. M. Kregar z Blejskim triatlonom preveč razvadil.
Konec koncev, če bo naslednje leto 2. olimpijski triatlon Krk se ga zagotovo udeležim.
POHVALA: rezultate je organizator poslal tekmovalcem na njihove mail naslove!
še nekaj slik:
z zvestim navijačem Cesarjem
pred štartom
prvi zamahi
iz vode
začetek teka
na teku
na cilju
Veliko ljudi, ki so končali kot poraženci, se ne zaveda, kako blizu uspeha so bili v trenutku, ko so se vdali!
, če je dovoljeno...