- 23 Nov 2009, 21:26
#207133
Tudi jaz se pridružujem občudovanju glede zgodnje ure in predvsem glede narejene kilometraže. Vsaka čast vsem,ki se resno spoprijemate z ultra treningi ter hkrati uspešno krmarite skozi življenjske čeri. Če je volja, se da vse kar si človek zamisli!!!
Moram pa hkrati izraziti dvom v smotrnost tega početja. To ne govorim kot izkušen vsevedi maček, ker ima mnogo izmed daljši športi staž kot jaz. To govorim iz izkušenj, ki sem si jih pridobil v zadnjih treh letih ter kot zvest "spremljevalec" treningov izkušenejših tekačev (Mravlje, trije udeleženci letošnjega Špartatlona,...).
Povedal vam bom svojo zgodbo, ki je identična vsem trem letošnjim udeležencem Špartatlona-vsi so ultratriatlonci. Ko sem začel resno trenirati, je bila moja bazna hitrost okrog 4:45 in je z tedni naglo padala. Prav tako se je kilometraža zelo hitro povečevala in tako že v zimskem času presegla štiri ure (še sedaj se živo spomnim treninga, ki sem ga izvajal v snegu od desete zvečer do dveh zjutraj - dva in polkrat izpod Šmarne gore do centra in nazaj). Ko so bili na sporedu toplejši dnevi, je moj trening že obsegal 5 in 6 urne teke. Moram povedati, da sem le redko katerega končal brez velikih bolečein, ki so ostale tam še kar nekaj časa - ter s tem seveda škodovala ostalemu treningu. Pulz v baznem obdobju je pri daljših tekih prišel tudi do 160. Vse skupaj je peljalo v nek začaran krog, iz katerega sem le s težavo splezal.
Lansko zimo sem korenito spremenil način tekaškega treninga. Moja bazna hitrost ni presegla hitrosti 5:30min/km, najdaljši tek, ki sem ga izvedel pa je bil 3urni tek pulzu pod 130. Vse preostale "bazne" teke sem opravil v avg pulzu do 125. Brez enega treninga hitrosti sem štartal na supermaratonu Zagreb Čazma (62km) in ga pretekel v 4:20/km. Pravtako sem z najdaljšim trening tekom 3ure startal na 8urnem Formaratonu in pretekel 94km ter dva meseca kasneje tekel nepretrgoma 14 ur (trojni iron).
Za zanimivost naj povem, da je s tem konceptom baznega treninga (kasneje z dodatkom hriba in 400metrskimi intervali) kolega maratonec spustil rezultat v maratonu iz 2:56 na 2:48-april, na 2:47-maj in 2:44-september.
Sam sem zagovornik pametnega treniranja in zagovornik, da lahko glava nadomesti številne pretečene ure oziroma številne pretečene kilometre.
Problem tako dolgih tekov v tako zgodnjem obdobju je v veliki možnosti poškodb in hkrati v veliki možnosti stagnacije oziroma platoja, ki nastane ob nezadostni oziroma neprimerni periodizaciji. Pa tukaj ne gre toliko za sam rezultat, kolikor bolj o tem, da poskušamo skozi celo tekaško leto na nek način po malem dodajati.
Tudi naša neponovljiva tekaška legenda Dušan Mravlje ima o tem prav podobno mnenje. No, morda imam pa jaz takšnega kot on:)
Še enkrat fanta kapo dol za vajin dosežek. Prav v veselje se mi bo pridružit na kakšni vaši naslednji turci...a morda bom jaz malo prej zavil na avtobusno ostajo:)
Lep ultra pozdrav
Moram pa hkrati izraziti dvom v smotrnost tega početja. To ne govorim kot izkušen vsevedi maček, ker ima mnogo izmed daljši športi staž kot jaz. To govorim iz izkušenj, ki sem si jih pridobil v zadnjih treh letih ter kot zvest "spremljevalec" treningov izkušenejših tekačev (Mravlje, trije udeleženci letošnjega Špartatlona,...).
Povedal vam bom svojo zgodbo, ki je identična vsem trem letošnjim udeležencem Špartatlona-vsi so ultratriatlonci. Ko sem začel resno trenirati, je bila moja bazna hitrost okrog 4:45 in je z tedni naglo padala. Prav tako se je kilometraža zelo hitro povečevala in tako že v zimskem času presegla štiri ure (še sedaj se živo spomnim treninga, ki sem ga izvajal v snegu od desete zvečer do dveh zjutraj - dva in polkrat izpod Šmarne gore do centra in nazaj). Ko so bili na sporedu toplejši dnevi, je moj trening že obsegal 5 in 6 urne teke. Moram povedati, da sem le redko katerega končal brez velikih bolečein, ki so ostale tam še kar nekaj časa - ter s tem seveda škodovala ostalemu treningu. Pulz v baznem obdobju je pri daljših tekih prišel tudi do 160. Vse skupaj je peljalo v nek začaran krog, iz katerega sem le s težavo splezal.
Lansko zimo sem korenito spremenil način tekaškega treninga. Moja bazna hitrost ni presegla hitrosti 5:30min/km, najdaljši tek, ki sem ga izvedel pa je bil 3urni tek pulzu pod 130. Vse preostale "bazne" teke sem opravil v avg pulzu do 125. Brez enega treninga hitrosti sem štartal na supermaratonu Zagreb Čazma (62km) in ga pretekel v 4:20/km. Pravtako sem z najdaljšim trening tekom 3ure startal na 8urnem Formaratonu in pretekel 94km ter dva meseca kasneje tekel nepretrgoma 14 ur (trojni iron).
Za zanimivost naj povem, da je s tem konceptom baznega treninga (kasneje z dodatkom hriba in 400metrskimi intervali) kolega maratonec spustil rezultat v maratonu iz 2:56 na 2:48-april, na 2:47-maj in 2:44-september.
Sam sem zagovornik pametnega treniranja in zagovornik, da lahko glava nadomesti številne pretečene ure oziroma številne pretečene kilometre.
Problem tako dolgih tekov v tako zgodnjem obdobju je v veliki možnosti poškodb in hkrati v veliki možnosti stagnacije oziroma platoja, ki nastane ob nezadostni oziroma neprimerni periodizaciji. Pa tukaj ne gre toliko za sam rezultat, kolikor bolj o tem, da poskušamo skozi celo tekaško leto na nek način po malem dodajati.
Tudi naša neponovljiva tekaška legenda Dušan Mravlje ima o tem prav podobno mnenje. No, morda imam pa jaz takšnega kot on:)
Še enkrat fanta kapo dol za vajin dosežek. Prav v veselje se mi bo pridružit na kakšni vaši naslednji turci...a morda bom jaz malo prej zavil na avtobusno ostajo:)
Lep ultra pozdrav
NEVER GIVE UP
www.nevergiveup.si
www.nevergiveup.si
. Intervalov pa tega nikoli nisem delal specifično edino zadnji teden sem naredil eno dirkanje po hribih kolko sem pač zmogel šprintov (Rožnik in okolica) ter 3 dolge intervale 1 km tri dni prej, da sem izpraznil glikogenske rezerve in začel s polnjenjem. Za ultre delam tedensko isto kilometražo razen vikend je primerno daljši (za Steyr je bil 70 km pa to le eden saj sem jih stopnjeval 40,50,60,70 po programu).
pa priznam, da še nikoli nisem odtekla ultra treninga. Moj najdaljši trening je cca 40 km(1x), drugače ( 36-38km). Mislim, da telo po ultra preizkušnji potrebuje dobro regeneracijo, da lahko preprečimo poškodbe in si dobro odpočijemo, da lahko ostale treninge naredimo 100%. 
lahko povem, da je moj trening podoben njegovemu ( tu se moram zahvaliti mojemu možu Robocopu, ki je postal prava enciklopedija, kar se tiče treningov).
, na srečo je moje koleno že sanirano, ampak sem se zaradi preventive odločila, da bom do decembra počivala in se zdrava in spočita pripravila na svojo prvo etapno tekmo TRANS SLOVENIJA 
.
.
Ali pa tecem po nekem novem terenu in je vedno zanimivo, le kaj je za naslednjim ovinkom. Potem je treba se nazaj in se hitro nabere 30+ km.
(upam... 
)
so na voljo tudi rolke, ki so prav isto uporabne kot smuči...sam jih že pridno uporabljam. Imajo le eno pomankljivost...asfalt je malo trši od snega:)
