alesk napisal/-a:Težek anaerobni trening na kratki rok da rezultate, vendar pusti tudi posledice, lahko tudi nepopravljive.
Ta del bi te prosil, če natančneje razložiš. Kakšne posledice? Zakaj? Misliš zaradi možnosti poškodb? Zakaj se rezultati anaerobnega treninga ne bi obdržali? Lahko podaš kakšno referenco stroke (link)?
Hvala!
Gre predvsem za to da se z teškim treningom bistveno poveča možnost poškodb, poleg poškodb je tukaj še možnost pretreniranja.
Anaerobni trening, se brez enormne podpore aerobnega treninga ne obdrži dolgo. Konkreten primer : Nekje na tem forumu sem videl (nevem točno kje, mogoče celo na začetku te teme) da se je nek tekač pritoževal, kako je zaradi poletnega počitka (1tedan ali dva nevem točno) izgubil zelo veliko -> vrjetno je pred tem opravil veliko težkih treningov, saj so se bližale tekme (in ponavadi pred tekmami delamo težke treninge) - to je primer kako je v kratkem času izgubil zelo veliko - predvsem kar se anaerobnega sistema tiče. In tudi sam imam izkušnje s tem, saj sem nekaj časa treniral po sistemu veliko anaerobnega treninga, malo aerobnega (v atletskem klubu, pri trenerju seveda). Vsako leto novembra, decembra sem bil tako švoh da tudi 4.30 na 1500m nebi mogel teči, poleti sem pa 4.05 povprečno tekel.
PATRUSA napisal/-a:Zmotil me je predvsem tvoj plan,zahtevnejši treningi se morajo izvajat ali je to enkrat ali dvakrat na teden.Tako rekreativec kot vrhunski tekač brez tega ne bo napredoval pač odvisno od posameznika kakšne so želje in cilji.Bistvo teških treningov je da po tem sledi lažji trening.
Plani, ki sem jih podal so prilagojeni rekreativnim tekačem, in le-ti imajo lahko največ koristi od aerobnih tekov. Rekreativnim tekačem, se gre vrjetno bolj za vitalnost in zdravo življenje kot pa za doseganje vrhinskih rezultatov. Anaerobni trening sicer ima nekatere pozitivne učinke, vendar je tveganje veliko. Po drugi strani ima Aerobni trening mnogo več pozitivnih učinkov na telo, ob mnogo manjšem tveganju.
Da bi v plan rekreativnega tekača vnesli 2 težka treninga na teden, katerima bi sledila 2 lahka (usakemu eden) bi bilo res nesmiselno. To je skregano s tem, kar vsi vrhunski trenerji svetujejo -> Dejstvo da imamo veliko stopenj intenzivnosti, vsaka ima svoje pozitivne učinke, in ne samo težek in lahek trening.
In pa v mojem planu so zahtevnejši treningi npr.
Stopnjevalen tek 60min- zadnjih 10min hitreje (v naslednjih tednih hitreje 15min, 20min, 25, 30, 35 in ostane na 35);
Ogrevanje, Aerobni fartlek 5x4min (hitrost iz tekme na 25min) (v naslednjih tednih 5x5min,5x6min, 6x6min, 6x7min in ostane)
Ogrevanje, hiter tek 25min, iztek;
Vse to so zahtevnejši treningi, na na nivoju laktatnega praga, oz nekateri celo malo višje...
tae napisal/-a:Nam lahko prosim zaupaš katera razdalja je tvoja ciljna disciplina in kakšen imaš najboljši čas na njej?
Moja cilnja razdalja je 1500m in 3000m, mogoče tudi 3000m zapreke. Na 1500m imam čas 4.03, na 3000m pa 9.05.
tae napisal/-a:Uvajalno obdobje se mi zdi absolutno predolgo (2 meseca), prepogosto (5x) in prenaporno (v igri že tempo teki), ampak o.k. ne bom pametoval, to je pač tvoj nasvet.
Trening vsakega tekača (bolj resnega) bi moral biti usmerjen v : 80% v koncept "naslednje leto bom lahko več" v smislu, če letos še nemorem toliko trenirati, bom naslednje leto -
se pravi usmerjen v napredek v treningu in 20% usmerjen na rezultate na tekmah to leto. Tako, da po petih letih tak trening ni naporen (oz. naj nebi bil). Vsekakor pa nesmemo pozabiti poslušati svoje telo, ki najbolje ve kdaj je preveč, in kdaj premalo (prilagajati moramo vse na svoj nivo).
V uvajalnem obdobju še niso na vrsti tempo teki, stopnjevalen tek ni tempo tek in hitrejši del je v malo počasnejšem tempu od tempa na tekmi na 10km. Se pravi za našo 40min 10km osebo, bi bil zadnji hitrejši del nekje v tempu 4.05-4.10/km.
tae napisal/-a:2. vprašanje:
Pravijo, da naj bi bilo bazno obdobje sestavljeno iz počasnih in dolgih tekov, naj bo merilo nizek srčni utrip ne glede na tempo. Pri tebi pa ta del treninga predstavlja le en dan oziroma en trening (dolgi tek), vsi ostali predlagani treningi pa so že bolj naporni (srednje hiter tek s podaljševanjem, tudi normalen tek verjetno ni čisto počasen, fartlek, šprinti v klanec in še tempo tek). ??????
Normalen tek je tek po občutku, in vsekakor ne predstavlja težjega treninga.
Šprinti v klanec nimajo direktnega vpliva na vzdržljivost, in zaradi njihovega kratkega trajanja tudi ne pustijo nobene utrujenosti v nogah (pomembna je seveda popolna pavza med šprinti = 2min ali daljša) - glavni namen šprintov v klanec je treniranje čim večjega števila mišičnih vlaken.
Bazno obdobje je obdobje, pri katerem naj bi naberali bazo, ki bo lahko podpora hitrejšim tekom, ki bojo sledili. Vsak tek pri določeni hitrosti, je lahko podpora le malo hitrejšemu teku (primer piramide). Če mislite, da bo tek na nizkem utripu (5.00/km) lahko podpora intervalnim tekom v tempu 3.30 potem se zelo motite.
Glavni nasprotnik treninga je adaptacija na trening. Po nekaj letih tekanja pri isti hitrosti (npr 5.00/km) se telo tako navadi, oz pobere vse koristi od tega treninga, da to za vas ni več trening. Ne predstavlja več enakega stimulansa kot na začetku, zato se vaš napredek ustavi. Da bi telesu dali nov dražljaj (stimulans), na katerega se bo lahko odzvalo z prilagoditvijo - napredkom, rabite nekaj novega, nekaj na kar telo še ni navajeno.
Zakaj v prvih letih treniranja jaz nebi uporabil težjih treninngov. Tako kot lahko leto razdelimo na več obdobij (npr bazno, specifično...) lahko tudi kariero razdelimo na več obdobij (npr bazično specifično...). Prva leta naše aktivnosti naj bi zato bila bolj bazična, v smislu podpore naslednjim bolj specifičnim letom. V bolj bazičnih letih (začetnih letih) je cilj vzpostavitev čim širše baze (aerobne), kot tudi krepitev telesnih struktur - kosti,vezi,sklepov,kit... Telesne strukture lahko okrepimo na visok nivo samo z daljšim neprekinjenim treningom (npr. 3leta in dlje...), zato moramo začeti počasi in stopnjevati. Telesa nemoremo okrepiti na željeno stopnjo če smo vsako leto 2x poškodovani.